Poklici so se skozi zgodovino razvijali in umirali, tako bo pa tudi v prihodnosti. Nekateri bodo potisnjeni v preteklost zaradi razvoja novih tehnologij ali spremenjenih potreb potrošnikov, spet drugi se bodo razcveteli. Demografska gibanja kažejo porast potreb po zdravstvenih in socialnih storitvah ter prestrukturiranje gospodarstva, od proizvodno industrijskih panog proti storitvenim dejavnostim, ki zahtevajo visoko izobražene ljudi. Nove tehnologije ustvarjajo nove
poklice. Na primer eden najbolj fleksibilnih in propulzivnih poklicev zadnjih nekaj let, ki ga pred 10 leti še ni bilo, je »oblikovalec spletnih strani«.

Z namenom spodbujanja vpisa mladih v izobraževanje za deficitarne poklice MDDSZ izvaja vrsto aktivnosti. Spodbuja izobraževanja in usmerja sistem štipendiranja, katerega naloga je zmanjšati strukturna neskladja v zaposlovanju, prilagoditi človeške vire potrebam gospodarstva in trgu dela ter povečati zaposljivost.

Študijski programi, katerih izobrazba beleži večje povpraševanje kot ponudbo na trgu dela (Pravilnik o štipendiranju, Ur.l. 57/2007) so: biologija in lesarstvo, elektrotehnika,
računalništvo, informatika, telekomunikacije, farmacija, laboratorijska biomedicina, gradbeništvo, geodezija, geotehnologija, kemija in biokemija, matematika in fizika, strojništvo, medicina, dentalna medicina, zdravstvena nega, babištvo, delovna terapija, fizioterapija, radiologija, bibliotekarstvo, družbena informatika in pedagoški
študijski programi: razredni pouk, matematika in fizika, matematika in tehnična vzgoja oziroma proizvodnjo tehnična vzgoja, matematika in računalništvo, angleški in nemški jezik, specialna in rehabilitacijska pedagogika (defektologija), glasbena pedagogika in
instrumenti.

Za odpravljanje neskladja med potrebami delodajalcev in poklicno strukturo brezposelnih MDDSZ uveljavlja tudi programe informiranja, poklicnega svetovanja, izpopolnjevanja in usposabljanja pri delu. Kar pomeni, da bo v sam program vključeno tudi več prakse. Pri tem predvsem pomagajo podjetjem, da za potrebe doseganje svojih poslovnih in razvojnih ciljev izobrazijo svoj človeški kapital. MDDSZ pa uveljavlja tudi sistem nacionalnih poklicnih kvalifikacij, ki omogoča potrjevanje kompetenc, pridobljenih zunaj formalnega šolskega sistema. Ker gre za krajše oblik neformalnega izobraževanja, usposabljanja in izpopolnjevanja, je sistem bolj fleksibilen in omogoča hitrejše reagiranje na potrebe delodajalcev. Sicer pa pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije ne daje izobrazbe, vendar le javno listino za usposobljenost opravljanja poklica.

S precej veliko gotovostjo pa na MDDSZ predvidevajo, da bodo splošni trendi gospodarskega razvoja in posledično tudi potreb na trgu dela:

• Strukturne gospodarske spremembe bodo še naprej nižale obseg predelovalne industrije, višale pa obseg storitvenega sektorja.
• Delodajalci bodo od zaposlenih zahtevali vedno višjo stopnjo izobrazbe.
• Temeljne kompetence bodo pridobivale
  vedno večji pomen.
• Splošna izobrazba in funkcionalna pismenost bosta bistven pogoj za hitro prilagajanje posameznikov za prehajanja v različna delovna okolja.

Izobraževanje in usposabljanje predstavlja bistveno investicijo za prihodnost posameznika in celotne družbe. Vse bolj postaja pomemben dejavnik povečanja zaposljivosti, vlaganje v človeški kapital in vseživljenjsko učenje, ki je bistvenega pomena za dvig konkurenčnosti nacionalnega gospodarstva.

Za sodelovanje se zahvaljujemo ga. Aleksandri Klinar-Blaznik iz Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve.

.

.