- Mirjana Šarac

- Maya Majcen

Nagrajence smo obvestili po elektronski pošti. Vsem skupaj se zahvaljujemo za sodelovanje v nagradni igri.

Še naprej nas spremljajte tudi na Facebooku, Twitterju in G+.

“Informativni dnevi so se mi zdeli zelo zanimivi, izvedela sem veliko koristnih informacij. Odločitev ni bila težka, saj sem že odločena kje bom nadaljevala izobrazbo. Motila me je samo prevelika gneča.”

Fakulteta za varnostne vede
“Na informativnih dnevih sem bila 10.2, in sicer v Ljubljani na Fakulteti za varnostne vede. Vse je bilo super predstavljeno in tako sem dobila vse odgovore na vprašanja. Pri nagovoru dekana smo se malo tudi nasmejali, saj je preprost in simpatičen. Takoj po končanem govoru predavateljev sem odšla v papirnico po vpisnico. Veselim se faksa! ”

Fakulteta za družbene vede
“Obiskala sem Fakulteto za družbene vede. Všeč mi je bila stavba pa tudi sam potek informativnega dneva. Nagovoril nas je tudi g. Branko Čakarmiš, ki je želel povedati, da je bil tudi on na svoj informativni dan razburjen, pa mu je ušla ena druga besedica… Tega sam ni opazil, ali pa je spretno skril, meni pa je vsekakor izvabil nasmeh! ”

“Kljub temu, da sem šele dijak 3. letnika, nisem hotel loviti “zadnjega vlaka” v 4. letniku z odločitvijo, na katero fakulteto grem. Šel sem na Fakulteto za družbene vede, smer Mednarodni odnosi. Že takoj po izstopu z avtobusa in po parih korakih sem opazil fakulteto, katera mi iz tega vidika ni delovala nič posebnega. Ko pa sem stopil notri, pa je zgodba bila drugačna, lepo in zelo okusno ter tudi sodobno opremljena notranjost je (vsaj mene) prepričala. Za začetek se je odvila predstavitev celotne fakultete v veliki, na visokem nivoju, opremljeni dvorani. Govorniki so me (bolj ali manj) prepričali. Po uvodni predstavitvi je sledila predstavitev posameznih smeri. Moja izkušnja je pozitivna tudi iz tega stališča, saj je bila predstavitev prijetna, učilnice pa lepe, moderne. Tudi profesorji so me pozitivno presenetili. Mogoče bi koga zmotilo to, da nismo dobili praktično nič “daril” (kuliji, majice,…), ampak to po mojem ni njihov način (in ne bi smel biti prav od nobenega faxa) pridobivanja bodočih študentov. Fakulteta to naredi z besedami, dejanji, dejstvi, ki žarijo daleč od povprečja in jih opaziš, če le pozabiš stereotipe…”

Filozofska fakulteta
“Na tokratnih informativnih dnevih sem si ogledala študijska programa medjezikovnih študij in sociologije na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru. Informativni dan je bil izpeljan dobro, študentje in tutorji so bili dobro organizirani in vse je potekalo tekoče. Izvedela sem vse pomembne informacije, ki so me zanimale. Profesorji, ki so predavali so bili izjemno prijazni, prav tako študentje. Odgovorili so na vsa naša vprašanja in občutek so mi dali, kot da nisem zanj le številka, vendar neka nova glava, ki bo kmalu vsrkala obilico znanja, ki mi ga bodo posredovali prav oni.”

“Predstavitev moje izbrane smeri na Filozofski fakulteti je potekala v sproščenem vzdušju, predstavitev je bila zelo zanimiva in nazorna. Predavatelji so se res potudili in podali vse relevantne podatke, ki zanimajo bodočega buca dotične smeri.”

NAVODILA NAGRADNE IGRE

V nagradni igri lahko sodelujejo vsi, ki bodo obiskali spletno stran www.SrednjesolskiVpisnik.si ali www.FaxVpisnik.si, napisali kratek opis srednje šole/fakultete, ki so jo obiskali na infromativnih dnevih in/ali dodali sliko sebe pred srednjo šolo/fakulteto ter sprejeli pogoje za sodelovanje v nagradni igri (razen sodelavci organizatorja igre). V nagradni igri lahko sodelujete večkrat (če ste obiskali več srednjih šol/fakultet, se lahko prijavite z vsako posebej). Z vašimi opisi boste sodelovali pri članku o Utrinkih z informativcev 2012, ki ga bomo pripravili, da bomo pomagali tistim, ki se le-teh niso udeležili.

Postopek sodelovanja:
-    izberete rubriko »Nagradna igra-Informativni dnevi«
-    če želite, lahko objavite svojo sliko pred srednjo šolo/fakulteto
-    v polju opis, napišite ime srednje šole/fakultete in opišite zakaj ste omenjeno srednjo šolo/fakulteto izbrali za obisk, kako se vam je zdelo na informativnih dnevih, kaj vam je bilo všeč in kaj ne …
-    v obrazec vpišete osebne podatke in vaš elektronski naslov
-    ko izpolnite vsa polja, označite, da se strinjate s pogoji nagradne igre in zaključite s klikom na »Pošlji« (s tem se strinjate tudi s splošnimi pogoji)
Vaši osebni podatki ne bodo vidni ostalim uporabnikom.

Nagradna igra bo potekala od 7.2.2012 do 18.2.2012 do 15. ure. Izmed vseh, ki boste sodelovali, bomo nagradili dva, ki se bosta zapisala najbolj kreativna, zanimiva in zabavna vtisa iz informativnega dne.

NAGRADE, KI JIH BOMO PODELILI SO:
4 × mapa Akta v vrednosti 21 €

- Anita Kolaržik

- Sara Gregl

- Luka Kuret

Nagrajence smo obvestili po elektronski pošti. Vsem skupaj se zahvaljujemo za sodelovanje v nagradni igri.

Še naprej nas spremljajte tudi na Facebooku, Twitterju in G+.

• ABITURA, Podjetje za izobraževanje, d. o. o., Celje, Zasebna višja strokovna šola

Lava 7, 3000 Celje, tel: 03/428 55 32, fax: 03/428 55 40, e-pošta: referat-vis@abitura.si, spletna stran: www.abitura.si. Študijska programa: ekonomist, poslovni sekretar.

• ACADEMIA d. o. o., , OE Višja strokovna šola ACADEMIA

Glavni trg 17B, 2000 Maribor, tel: 02/228 35 35, fax: 02/228 35 49 e-pošta: info@academia.si, spletna stran: www.academia.si. Študijski programi: ekonomist, inženir gradbeništva, inženir medijske produkcije, inženir strojništva, inženir varovanja.

• B & B, Izobraževanje in usposabljanje d. o. o.

- Višja strokovna šola v Kranju, Ljubljanska cesta 30, 4000 Kranj, tel: 04/280 83 04, fax: 04/280 83 05, e-pošta: referat@bb.si, spletna stran: www.bb.si. Študijski programi: ekonomist, logistično inženirstvo, poslovni sekretar.

- Višja strokovna šola v Ljubljani, Letališka cesta 16, 1000 Ljubljana, tel: 01/547 45 05, fax: 01/547 45 09, e-pošta: referat@bb.si, spletna stran: www.bb.si. Študijski program: logistično inženirstvo.

• B2 d. o. o.

- Višja strokovna šola Ljubljana Tržaška cesta 42, 1000 Ljubljana, tel: 01/244 42 10, fax: 01/244 42 23, e-pošta: katja.kranjc@b2.eu, spletna stran: www.b2.eu. Študijski programi: ekonomist, informatika, poslovni sekretar, logistično inženirstvo, organizator socialne mreže.

- Višja strokovna šola, enota Maribor, Glavni trg 17, 2000 Maribor, tel: 02/234 52 86, fax: 02/234 52 82, e-pošta: anita.zadravec@b2.eu, spletna stran: www.b2.eu. Študijski programi: ekonomist, informatika, poslovni sekretar.

• Biotehniški izobraževalni center Ljubljana, Višja strokovna šola

Ižanska cesta 10, 1000 Ljubljana, tel: 01/280 76 06, fax: 01/280 76 20, e-pošta: vss@bic-lj.si, spletna stran: www.bic-lj.si. Študijski programi: gostinstvo in turizem, živilstvo in prehrana.

• Biotehniški center Naklo, Višja strokovna šola

Strahinj 99, 4202 Naklo, tel: 04/277 21 45, fax: 04/277 21 18, e-pošta: bcreferat@gmail.com, spletna stran: www.bc-naklo.si. Študijska programa: upravljanje podeželja in krajine, naravovarstvo.

• DOBA Evropsko poslovno izobraževalno središče, Zasebna višja strokovna šola Maribor

Prešernova ulica 1, 2000 Maribor, tel: 02/228 38 76, fax: 02/228 38 61, e-pošta: vss@doba.si, spletna stran: www.visja.doba.si. Študijski program: poslovni sekretar, ekonomist, informatika, varstvo okolja in komunala, organizator socialne mreže, velnes.

• EDC Kranj, Višja strokovna šola

Gorenjesavska cesta 9, 4000 Kranj, tel: 04/236 11 24, fax: 04/236 11 21, e-pošta: edc.visja@guest.arnes.si, spletna stran: www.edckranj.com. Študijska programa: gradbeništvo, varstvo okolja in komunala.

• Ekonomska in trgovska šola Brežice, Javna višja strokovna šola

Bizeljska cesta 45, 8250 Brežice, tel: 07/499 25 62, fax: 07/499 25 70, e-pošta: vss.brezice@guest.arnes.si, spletna stran: www.etrs.si. Študijski program: ekonomist.

• Ekonomska šola Novo mesto, Višja strokovna šola

Ulica talcev 3A, 8000 Novo mesto, tel: 07/393 32 67, fax: 07/393 32 82, e-pošta: referat@esnm.si, spletna stran: www.esnm-visja.si. Študijska programa: ekonomist, poslovni sekretar.

• GEA College CVŠ, Družba za višješolsko izobraževanje – Center višjih šol, d. o. o., OE Višja strokovna šola

Dunajska cesta 156, 1000 Ljubljana, tel: 01/588 13 00, fax: 01/568 82 13, e-pošta: cvs@gea-college.si, spletna stran: www.gea-college.si. Študijska programa: ekonomist (računovodska in poslovna smer), poslovni sekretar.

- GEA COLLEGE CVŠ, Družba za višješolsko izobraževanje – Center višjih šol, d. o. o., Podružnica v Piranu, Kidričevo nabrežje 2, 6330 Piran, tel: 01/588 13 00, fax: 01/568 82 13, e-pošta: info@gea-college.si. Študijska programa: ekonomist, poslovni sekretar.

- GEA COLLEGE CVŠ, Družba za višješolsko izobraževanje – Center višjih šol, d. o. o., Podružnica na Ptuju, Mestni trg 2, 2250 Ptuj, tel: 02/749 21 50; 02/749 21 58, fax: 02/749 21 56, e-pošta: ptuj.cvs@gea-college.si. Študijski program: ekonomist.

• Gospodarska zbornica Slovenije, Center za poslovno usposabljanje, Višja strokovna šola Ljubljana

Kardeljeva ploščad 27A, 1000 Ljubljana, tel: 01/589 76 62, fax: 01/565 59 20, e-pošta: breda.verbic@cpu.si, spletna stran: www.cpu.si. Študijski programi: ekonomist, inženir gradbeništva, inženir informatike, inženir varovanja, poslovni sekretar.

- Center za poslovno usposabljanje, Višja strokovna šola Ljubljana, Podružnica Ptuj (Ljudska univerza Ptuj), Mestni trg 2, 2250 Ptuj, tel: 01/589 76 50, fax: 01/565 59 20, e-pošta: breda.verbic@cpu.si. Študijski program: inženir informatike.

- Center za poslovno usposabljanje, Višja strokovna šola Ljubljana, Podružnica Kočevje (Ljudska univerza Kočevje), Trg zbora odposlancev 30, 1330 Kočevje, tel: 01/589 76 50, fax: 01/565 59 20, e-pošta: breda.verbic@cpu.si. Študijski program: ekonomist.

• GRI d. o. o., Višja strokovna šola

Trg na Stavbah 8, 1270 Litija, tel: 041 712 011, fax: 01/723 05 15, e-pošta: info@gri.si, spletna stran: www.gri.si. Študijski program: ekonomist.

• Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma, Višja strokovna šola

Sevno 13, 8000 Novo mesto, tel: 07/393 47 34, fax: 07/393 47 10, e-pošta: irma.hudoklin@guest.arnes.si, spletna stran: www.vs.grm-nm.si. Študijski programi: gostinstvo in turizem, upravljanje podeželja in krajine, naravovarstvo.

Romana Kozan, smer: Upravljanje podeželja in krajine, 2. letnik

»Za večino študentov so najtežji predmeti statistika, rastlinska pridelava in reja živali, ekonomika in angleščina. Za učenje porabim pol ure na dan, pred izpitom se učim nekaj dni, določene predmete pa se učim sproti. Za literaturo poskrbijo profesorji, saj dobimo skripte na skupni mail razreda, knjige pa v knjižnici. Razmerje med teorijo in prakso je 60:40, predmeti pa so različno zanimivi. Meni osebno je najbolj zanimiva konjereja, kjer se poleg teorije naučiš tudi dela s konji v praksi. Prostega časa poleg faksa ostane dovolj, lahko se zraven tudi dela. Študentski žuri so zelo dobri, pestro je predvsem v študentskem domu. Za ta faks sem se odločila, ker so mi bili zanimivi predmeti in ker je poudarek na praktičnem delu. Zanimivi so različni programi študija, s katerimi pridobiš različne poklice, hkrati pa ob študiju poteka še veliko dodatnih tečajev in delavnic, vedno se lahko naučiš kaj novega.«

• INTER-ES, d. o. o., Višja strokovna šola

Cesta na Brdo 85, 1000 Ljubljana, tel: 01/200 02 33, fax: 01/200 02 31, e-pošta: info@inter-es.si, spletna stran: www.inter-es.si. Študijska programa: ekonomist, logistično inženirstvo.

- INTER-ES d.o.o.,OE VSŠ v Črnomlju, Ulica Otona Župančiča 1, 8340 Črnomelj, tel: 01/200 02 33, fax: 01/200 02 31, e-pošta: info@inter-es.si, spletna stran: www.inter-es.si. Študijska programa: ekonomist, logistično inženirstvo.

• Ekonomsko-storitveni izobraževalni center Kranj, Višja strokovna šola

Župančičeva 22, 4000 Kranj, tel: 05/909 39 50, fax: 05/909 39 51, e-pošta: vss@esic.si, spletna stran: http://vss.esic.si. Študijski programi: ekonomist, poslovni sekretar, organizator socialne mreže.

• Ekonomska šola Murska Sobota, Višja strokovna šola

Noršinska ulica 13, 9000 Murska Sobota, tel: 02/521 34 51, fax: 02/907 23 26, e-pošta: info@vis-ms.si, spletna stran: www.vss-ms.si. Študijska programa: ekonomist, informatika.

• EURO ŠOLA Ljubljana, Zasebna višja strokovna šola

Litostrojska cesta 40, 1000 Ljubljana, tel: 01/515 27 73, fax: 01/515 27 70, e-pošta: izobraževanje@eurosola.si, spletna stran: www.eurosola.si. Študijski programi: ekonomist, gostinstvo in turizem, varstvo okolja in komunala.

• Izobraževalni center Piramida Maribor, Višja strokovna šola

Park mladih 3, 2000 Maribor, tel: 02/320 86 33, fax: 02/331 30 48, e-pošta: visjastrokovna.ic-piramida@guest.arnes.si, spletna stran: www.icp-mb.si/visja. Študijska programa: živilstvo in prehrana, organizator socialne mreže.

• Izobraževalni center Memory

- Zasebna višja strokovna šola Koper, Ferrarska ulica 30, 6000 Koper, tel: 05/631 13 13, fax: 05/631 13 13, e-pošta: memory.koper@siol.net, spletna stran: www.memory.si. Študijski program: ekonomist.

- Zasebna višja strokovna šola Dutovlje, Dutovlje 32, 6221 Dutovlje, tel: 05/764 20 27, fax: 05/764 20 28, e-pošta: memory@siol.net. Študijski program: ekonomist.

• Izobraževalni center Geoss d. o. o., Višja strokovna šola

Trg na Stavbah 8A, 1270 Litija, tel: 01/898 05 70, fax: 01/ 898 05 75, e-pošta: info@ic-geoss.si, spletna stran: www.ic-geoss.si. Študijski programi: organizator socialne mreže, inženir strojništva, ekonomist.

• ICES Izobraževalni center energetskega sistema, Višja strokovna šola

Hajdrihova 2, 1000 Ljubljana, tel: 01/474 26 31, fax: 01/474 26 32, e-pošta: info@ices.si, spletna stran: www.ices.si. Študijski programi: elektroenergetika, elektronika, informatika, strojništvo.

Tjaša Slemenšek, smer: Elektroenergetika, 2. letnik

»Moj faks je zanimiv in perspektiven. Negativnih kritik nimam, saj načeloma vse težave rešujemo sproti. Sprejemni izpiti za na ta faks niso potrebni. Najtežji predmet je bil osnove elektrotehnike, zaradi obsega snovi. Ne učim se vsak dan, načeloma par dni pred izpitom, okoli tri ure, odvisno od predmeta. Učim se iz internih skript, ki jih posredujejo profesorji in pa iz svojih zapiskov. Najbolj zanimiv predmet mi je bil obnovljivi viri energije. Prostega časa je dovolj, da lahko delamo preko študentskega servisa ali študiramo ob zaposlitvi, saj so predavanja le dva- do trikrat na teden popoldne. Za ta faks sem se odločila zaradi naključnega pogovora z znancem, po zaključku šolanja pa ciljam na zaposlitev.«

• Izobraževalni zavod HERA Ljubljana, Višja strokovna šola

Kržičeva ulica 7, 1000 Ljubljana, tel: 01/230 01 80, fax: 01/230 01 90, e-pošta: info@iz-hera.si, spletna stran: www.iz-hera.si. Študijski programi: ekonomist, poslovni sekretar, medijska produkcija, varstvo okolja in komunala, logistično inženirstvo, strojništvo, organizator socialne mreže.

- Izobraževalni zavod HERA, Višja strokovna šola Enota Kočevje, Trg zbora odposlancev 30, 1330 Kočevje, tel: 01/893 82 70, e-pošta: info@iz-hera.si, spletna stran: www.iz-hera.si. Študijski program: ekonomist.

• Izobraževalno razvojni zavod IZRAZ, Ljubljana, Višja strokovna šola

Pokljukarjeva 70 (referat: Cesta na Brdo 69), 1000 Ljubljana, tel: 01/252 81 60, fax: 01/252 81 65, e-pošta: info@izraz.si, spletna stran: www.izraz.si. Študijski programi: ekonomist, inženir mehatronike, poslovni sekretar, inženir varstva okolja in komunale, kozmetika, velnes (slednja dva programa sta v postopku verifikacije).

• Javna višja strokovna šola za gostinstvo in turizem Bled

Prešernova cesta 32, 4260 Bled, tel: 04/574 21 29, fax:04/574 21 30, e-pošta: vgs@vgs-bled.si, spletna stran: www.vgs-bled.si. Študijska programa: gostinstvo in turizem, velnes.

• LAMPRET CONSULTING d. o. o., Višja strokovna šola

Ulica tolminskih puntarjev 4, 5000 Nova Gorica, tel: 05/338 27 00, fax: 05/338 27 05, e-pošta: visjasola@lampret-consulting.si, spletna stran: www.lampret-consulting.si. Študijska programa: ekonomist, poslovni sekretar.

• Inštitut in akademija za multimedije, OE Višja šola za multimedije

Leskoškova cesta 12, 1000 Ljubljana, tel: 01/524 00 44, fax: 01/524 01 55, e-pošta: info@iam.si, spletna stran: www.iam.si. Študijski program: medijska produkcija.

• Lesarska šola Maribor, Višja strokovna šola

Lesarska ulica 2, 2000 Maribor, tel: 02/421 66 58, fax: 02/421 66 75, e-pošta: martina.prapertnik@guest.arnes.si, spletna stran: www.lesarska-sola-maribor.net/vss. Študijska programa: lesarstvo, oblikovanje materialov.

Aleksander Golež, smer: Oblikovanje materialov – les, 1. letnik

»Za fakulteto ni sprejemcev, za mojo smer, pa je potrebno opraviti preizkus nadarjenosti. Najprej se riše nek objekt, nato pa se iz papirja še nekaj oblikuje. Nato sledi intervju, na katerem se kandidati predstavijo in pokomentirajo slike v portfoliju, ki so jih predhodno ustvarili. Sam prakticiram sprotno učenje, kar mi vzame uro na dan, pred izpitom kakšno več. Na tak način imam več prostega časa v izpitnem obdobju. Učim se iz knjig, skript, vaj, zapiskov in predavanj. Gradivo nam posredujejo profesorji po e-pošti oziroma je dosegljivo v spletni učilnici. Težkih predmetov ni, saj je poudarek na oblikovanju, imamo pa tudi več praktičnih predmetov, kjer je potreben talent. Praksa je obvezna in obsega 200 ur, na predavanjih pa prisotnost ni obvezna, je pa priporočljiva. Prostega časa je dovolj, zraven se lahko tudi dela. To je najboljša šola »ever«, med najbolj pozitivne lastnosti prištevam dostopnost predavateljev, želimo pa si še več prakse. Vsem vam pa polagam na srce, da se za študij odločite zaradi veselja do le tega.«

• LEILA, Višja strokovna šola d. o. o.

Mencingerjeva ulica 7, 1000 Ljubljana, tel: 040 561 896, fax: 01/281 13 39, e-pošta: irena.marinko@guest.arnes.si, spletna stran: www.leila.si. Študijski program: poslovni sekretar.

• MINERVA, inštitut za spodbujanje razvoja osebnosti, OE Višja šola

Valvazorjev dvor 13, 1290 Grosuplje, tel: 040/473 810, e-pošta: referat@minerva-visja-sola.si. Študijski program: strojništvo.

• MUCH, izobraževanje, d.o.o. Višja strokovna šola

Koprska ulica 94, 1000 Ljubljana, tel: 01/423 78 60, fax: 01/423 78 75, e-pošta: info@much.si, spletna stran: www.much.si. Študijski program: ekonomist.

• Poslovno-komercialna šola Celje, Višja strokovna šola

Mariborska cesta 2, 3000 Celje, tel: 03/428 54 50, fax: 03/426 54 60, e-pošta: pks-visja.ce@guest.arnes.si, spletna stran: http://visja.pksola.si. Študijska programa: ekonomist, organizator socialne mreže.

• Prometna šola Maribor, Višja prometna šola

Preradovičeva ulica 33, 2000 Maribor, tel: 02/429 41 40, fax: 02/429 41 39, e-pošta: tajnistvo@vpsmb.net, spletna stran: www.vpsmb.net. Študijski programi: ekonomist, logistično inženirstvo, varstvo okolja in komunala.

• SKALDENS, zasebni zdravstveni zavod, OE Višja strokovna šola za ustne higienike

Ulica bratov Jančar 25, 1000 Ljubljana, tel: 041/606 579, e-pošta: info@skaldens.si, spletna stran: www.skaldens.si. Študijski program: ustni higienik.

• Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, Višja baletna šola

Ižanska cesta 12, 1000 Ljubljana, tel: 05/907 43 09, fax: 05/907 43 04, e-pošta: info@kgbl.si, spletna stran: www.kgbl.si. Študijski program: balet.

• Šolski center Celje, Višja strokovna šola

Pot na Lavo 22, 3000 Celje, tel: 03/428 58 53, fax: 03/428 58 88, e-pošta: vss@sc-celje.si, spletna stran: www.sc-celje.si/vis. Študijski programi: gradbeništvo, logistično inženirstvo, mehatronika, strojništvo, avtoservisni menedžment (prvič se izvaja v študijskem letu 2012/2013).

• Šolski center za pošto, ekonomijo in telekomunikacije Ljubljana, Višja strokovna šola

Celjska ulica 16, 1000 Ljubljana, tel: 01/234 24 54, fax: 01/234 24 41, e-pošta: vss@scpet.net, spletna stran: www.scpet.net. Študijska programa: ekonomist, telekomunikacije.

Bojan Jakšič, smer: Multimedijski tehnik, 2. letnik

»Za našo smer niso potrebni sprejemni izpiti. Najtežji predmeti so PKS, GTK in PDO. To so predmeti prvega letnika, v drugem pa bi kot najtežji predmet izpostavil TKO2. Za študij se ne učim vsak dan, učim se predvsem pred posameznimi izpiti, to je približno teden do dva pred izpitom, odvisno od težavnosti izpita. Učim se kampanjsko iz knjig, skript in iz zapiskov. Vso potrebno literaturo nam pripravijo profesorji ter šolska knjižnica. Stare teste dobimo predvsem na internetu ter od naših predhodnih kolegov. Za knjige sem v obeh letih zapravil nekaj pod 100 evri, najbolj ugodna varianta je, da poznaš koga iz višjih letnikov. Na predavanja je priporočljivo hoditi, predvsem na predmete, ki slonijo na področju matematike in tehnike, obvezne so vaje pri določenih predmetih. Meni osebno sta najbolj zanimiva predmeta TKO1 in TKO2, saj se poglabljata v področje telekomunikacij. Prostega časa je veliko in lahko ob študiju opravljaš tudi študentsko delo. Moj faks je izvrstna izbira za tako kot sem jaz, za dinamične ljudi, ki ob študiju potrebujejo tudi druge izzive. Faks mi istočasno nudi dobro izobrazbo in podlago za poklic.«

• Šolski center Novo Mesto, Višja strokovna šola

Šegova ulica 112, 8000 Novo mesto, tel: 07/393 21 82, fax: 07 393 21 84, e-pošta: vss.nm@guest.arnes.si, spletna stran: www.ecnm.si. Študijski programi: strojništvo, informatika, elektronika, varstvo okolja in komunala, logistično inženirstvo, lesarstvo, kozmetika.

• Šolski center Postojna, Višja strokovna šola

Ljubljanska 2, 6230 Postojna, tel: 05/721 23 30, fax: 05/721 23 34, e-pošta: vs.postojna@guest.arnes.si, spletna stran: www.vspo.si. Študijski programi: gozdarstvo in lovstvo, poslovni sekretar, strojništvo.

• Šolski center Ptuj, Višja strokovna šola

Volkmerjeva cesta 19, 2250 Ptuj, tel: 02/787 18 12, e-pošta: vss@scptuj.si, spletna stran: http://vss.scptuj.si. Študijski programi: ekonomist, mehatronika, upravljanje podeželja in krajine.

• Šolski center Ravne na Koroškem, Višja strokovna šola

Koroška cesta 10, 2390 Ravne na Koroškem, tel: 02/875 06 20, e-pošta: scravne.gim@guest.arnes.si, spletna stran: http://visjasolaravne.si. Študijska programa: mehatronika, strojništvo.

• Šolski center Srečka Kosovela Sežana, Višja strokovna šola

Kraška ulica 2, 6210 Sežana, tel: 05/731 35 16, fax: 05/731 35 11, e-pošta: vss@viviss.si, spletna stran: www.viviss.si. Študijska programa: fotografija, oblikovanje materialov.

• Šolski center Slovenj Gradec, Višja strokovna šola

Koroška ulica 11, 2380 Slovenj Gradec, tel: 02/884 65 02, fax: 02/884 65 21, e-pošta: visja.sola@sc-sg.net, spletna stran: www.sc-sg.net/visja. Študijska programa: ekonomist, poslovni sekretar.

• Šolski center Šentjur, Višja strokovna šola

Cesta na kmetijsko šolo 9, 3230 Šentjur pri Celju, tel: 03/746 29 02, fax: 03/746 29 20, e-pošta: referat-vsscekg@guest.arnes.si, spletna stran: www.sc-s.si. Študijski programi: gostinstvo in turizem, upravljanje podeželja in krajine, živilstvo in prehrana, naravovarstvo.

• Šolski center Škofja Loka, Višja strokovna šola

Podlubnik 1B, 4220 Škofja Loka, tel: 04/506 23 17, fax: 04/506 23 18, e-pošta: vss@ss-sl.si, spletna stran: www.scsl.si/visja. Študijska programa: lesarstvo, strojništvo.

• Šolski center Velenje, Višja strokovna šola

Trg mladosti 3, 3320 Velenje, tel: 03/896 06 42, fax: 03/896 06 60, e-pošta: vss@scv.si, spletna stran: http://vss.scv.si. Študijski programi: informatika, mehatronika, elektronika, gostinstvo in turizem, geotehnologija in rudarstvo, varstvo okolja in komunala.

• Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje, Višja strokovna šola

Ljubljanska cesta 97, 3000 Celje, tel: 03/428 59 08, fax: 03/428 59 09, e-pošta: vs-ce.vrtnarstvo@guest.arnes.si, spletna stran: www.hvu.si/visja. Študijski program: hortikultura.

• Tehniški šolski center Maribor, Višja strokovna šola

Zolajeva ulica 12, 2000 Maribor, tel: 02/229 57 60, fax: , e-pošta: , spletna stran: www.tscmb.si. Študijski program: inženir strojništva.

• Tehniški šolski center Nova Gorica, Višja strokovna šola

Cankarjeva ulica 10, 5000 Nova Gorica, tel: 05/330 87 70, fax: 05/330 87 74, e-pošta: vssreferat@tsc.si, spletna stran: www.tsc.si/vss. Študijski programi: informatika, mehatronika, upravljanje podeželja in krajine.

• Tehniški šolski center Kranj, Višja strokovna šola

Kidričeva cesta 55, 4000 Kranj, tel. 04/280 40 42, fax: 04/280 40 35, e-pošta: info@tsckr.si, spletna stran: www.tsckr.si/vss. Študijski programi: informatika, mehatronika, elektroenergetika.

• Višja strokovna šola za gostinstvo in turizem Maribor

Zagrebška cesta 18, 2000 Maribor, tel: 02/320 23 00, fax: 02/320 23 01, e-pošta: referat@vsgt-mb.si, spletna stran: www.vsgt-mb.si. Študijska programa: gostinstvo in turizem, velnes.

• Višja policijska šola

Rocenska ulica 56, 1211 Ljubljana-Šmartno, tel: 01/514 71 50, fax: 01/514 71 98. Študijski program: višji policist.

• ZARIS, Zavod za razvoj, izobraževanje in svetovanje, Višja strokovna šola

Litostrojska cesta 40, 1000 Ljubljana, tel: 01/500 86 80, fax: 01/500 86 86, e-pošta: tajnistvo@erudio.si, spletna stran: www.zaris.si. Študijski programi: ekonomist, gostinstvo in turizem, gradbeništvo.

• Zavod IRC, Višja strokovna šola

Litostrojska cesta 40, 1000 Ljubljana, tel: 01/548 37 60, fax: 01/548 37 51, e-pošta: info@zavod-irc.si, spletna stran: www.zavod-irc.si. Študijski programi: organizator socialne mreže, mehatronika, varstvo okolja in komunala, logistično inženirstvo, ekonomist, poslovni sekretar.

Vir: www.mss.gov.si

PREDNOSTI KADROVSKIH ŠTIPENDIJ
Višina kadrovskih štipendij je v povprečju ena izmed najvišjih. Kadrovske štipendije namreč ne smejo biti nižje od državne štipendije, h kateri so prišteti vsi dodatki (več o državni štipendiji na: www.sklad-kadri.si). Kljub temu, da so kadrovske štipendije tako visoke, je vsako leto mnogo takih, ki ostanejo nepodeljene. Še ena izmed prednosti kadrovskih štipendij je tudi ta, da zagotovijo takojšno zaposlitev po končanem šolanju oz. študiju.

OBVEZNOSTI KADROVSKIH ŠTIPENDISTOV:
- uspešen zaključek oz. nadaljevanje študija;
- obveznost zaposlitve pri štipenditorju po končanem izobraževanju (Ta obveznost je navadno časovno opredeljena; štipendist je pri štipenditorju zaposlen za določen čas. Mnogokrat mora biti štipendist zaposlen pri štipenditorju toliko časa, kolikor časa je prejemal štipendijo.);
- štipenditor določi druga podrobnejša pravila in obveznosti, ki jih mora izpolnjevati štipendist.

KAM PO INFORMACIJE?
Ponudbo kadrovskih štipendij lahko najdete na naslednjih spletnih straneh:
- s pomočjo Izmenjevalnice na spletni strani Javnega sklada republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendij (www.sklad-kadri.si/si/izmenjevalnica/);
- spletne strani RRA (regionalnih razvojnih agencij: www.rra-giz.si);
- objave delodajalcev – te objave delodajalci naredijo v svojih internih glasilih, na svojih spletnih straneh ipd …

V spodnji razpredelnici so glede na kraje oz. posamezne regije napisana podjetja, ki dodeljujejo kadrovske štipendije. Podatki so vzeti iz Izmenjevalnice ter iz Združenja regionalnih razvojnih agencij.

ŠPORT JE POMEMBEN DEL ŠTUDENTSKEGA ŽIVLJENJA
Šport nam pomaga pri ohranjanju zdravja, preprečuje debelost, ohranja vitalnost telesa in nas tudi umsko razbremeni. Po besedah Petana je za študente zelo pomembno ohranjanje dobre kondicije, saj ta pripomore k hitrejšemu in učinkovitejšemu učenju, navsezadnje pa je katerikoli šport boljši od telesnega brezdelja. Razčlenil je pomen učinkov, ki jih imajo športne aktivnosti na telo, ter izpostavil krepilno vadbo (vadbo za moč) in vzdržljivostno vadbo (vadba, s katero ohranjamo zdravje srčno-žilnega sistema). K prvi spadajo fitnesvadba, gimnastika, pumpaerobika …, z njo pa boste dosegli primeren tonus vseh mišičnih skupin in hkrati zavarovali sklepe. Ohranili boste zdravo hrbtenico in si oblikovali telo. Bodočim študentom svetuje dve ali tri eno uro trajajoče vadbene enote tedensko. Vzdržljivostna vadba pa bo poskrbela za vašo vitalnost tudi v obdobju starosti. Sem sodijo pohodništvo, tek, kolesarjenje, rolanje, plavanje … Kot pozitivno lastnost vzdržljivostne vadbe Petan izpostavlja: »Dobro vzdržljivostno treniran posameznik v primerjavi z neaktivnim človekom tudi v mirovanju porablja več kalorij in je veliko boljši porabnik maščob. Posledica je vitkejše telo in boljša toleranca do nezdravih prehranskih navad.« Bodočim študentom svetuje dve 45–60 minut trajajoči vadbeni enoti tedensko in vsaj tri vadbene enote mesečno, ki trajajo vsaj 90 minut.

POZITIVNI UČINKI ŠPORTA
Če vas zanima kombinacija vzdržljivostne in krepilne vadbe, so moštveni športi pravi za vas. Mednje prištevamo nogomet, košarko, odbojko … Sodelovanje v skupini pa vas lahko dodatno motivira, saj je vključen element igre. Omejenost s časom je po mnenju Petana relativen pojem in ne bi smel biti problem, saj bo čas, ki ga boste namenili športu, dvignil učinek vašega učenja, zmanjšal pogostost obolevanja, posledično zmanjšal odsotnost ali zaostajanje za učnim načrtom, na koncu pa vam bo zaradi redne športne aktivnosti ostalo več časa in življenje bo lepše. Milutinovič pa priporoča tek, plavanje in obiskovanje fitnesa, saj gre za športe, ki ne zahtevajo veliko priprav in ne vzamejo veliko časa.

ZAKAJ BI TELOVADIL?
Vse pogosteje se pojavljajo vprašanja, kako šport približati mladim? Petan meni, da je rešitev v statistiki in pravi: »Ozrite se v statistične podatke obolevanja Slovencev za tipičnimi zahodnjaškimi boleznimi (rak, diabetes, visok krvni tlak, visok holesterol, bolezni srca …), odkar smo povzeli ameriški način življenja (manj gibanja, preveč in nezdrav izbor hrane). Šport je lahko v kombinaciji z zdravo prehrano rešitev. Prednost je torej dvojna: preprečevanje težkih bolezni in lepši vsakdan. Iz tega črpajte motivacijo. Če boste poleg tega med športom še v družbi prijateljev in začeli zaradi rednega udejstvovanja v tem še uživati, je odločitev lahka. Vse, kar potrebujete, so športni copati in nekaj volje.« Milutinovič pa dodaja: »Mladim je treba dopovedati, da šport krepi telo in duha, da zbližuje ljudi, ki se ukvarjajo s športom in na splošno izboljša psihofizično stanje posameznikov, ki se ukvarjajo s športom. Ljudje najbolje funkcioniramo, če vidimo konkretne rezultate pri aktivnostih, ki jih opravljamo, zato je moj nasvet vsem (bodočim) športnikom ta, da morajo vztrajati toliko časa, dokler ne opazijo rezultatov. Potem ne bodo mogli nehati.«

Tek, kolesarjenje, planinarjenje, fitnes, moštvene igre in občasen odhod na kakšno tekmovanje so športne aktivnosti, ki jih priporoča Petan in dodaja: »Tekmovanja dobro poskrbijo za to, da se tudi takrat, ko bi najraje obležali na kavču, lažje motiviramo za trening, saj za doseganje osebnih rekordov ali dobrih uvrstitev ne smemo izpuščati treningov.« Milutinovič pa zaključuje: Še vedno je najbolj “in” tek, čedalje bolj popularni pa so tudi fitnes in različne vrste vodenih vadb, kot so aerobika, ples ob drogu, zumba … Pomembno je, da enakomerno krepite celotno telo in si izberete šport, ki vam je blizu, ga imate radi in ob njem uživate. Tako tudi rezultati ne bodo izostali.«

Še več informacij na: www.fitnesfreak.si in www.one2one.si.

Kako izberem študentski servis in se vpišem? Najprej si je treba poiskati primeren študentski servis in obiskati eno izmed njegovih poslovalnic. Lahko se vpišete tudi na več študentskih servisov. Za vpis potrebujete dokazilo o statusu (potrdilo o vpisu za tekoče študijsko leto ali študentsko izkaznico ali indeks), osebni dokument, številko osebnega računa in davčno številko. Če ste izredni študent, podpišete še izjavo za izredne študente. Obisk in članstvo v študentskem servisu sta brezplačna.

Kako si poiščem delo? Delo si poiščete tako, da dnevno pregledujete ponudbo prostih del, ki jo študentski servis objavi na svojih spletnih straneh, lahko pa se oglasite tudi v poslovalnici in sveža dela pregledate kar tam. Glede nejasnosti lahko vedno pokličete tudi po telefonu. V svojem osebnem servisu, do katerega dobite ob vpisu tudi dostop, lahko dnevno pregledate vse informacije o tridesetih prostih delih. Za več informacij o prostih delih pa se lahko obrnete še na svojo poslovalnico. Izbirate lahko med različnimi deli s področja računalništva, administracije, marketinga, organizacije, programiranja, pa tudi med enostavnejšimi deli, kot so pakiranje, deklariranje, skladiščna dela, anketiranje, promocije, degustacije, prodaja … Vse podrobnosti o delu (ponudnik, kontaktni podatki podjetja, lokacija, morebitni dodatni pogoji) so dostopne v spletni poslovalnici študentskega servisa ali neposredno v poslovalnici. Najbolje, da izpolnite obrazec o iskanju zaposlitve na spletni poslovalnici servisa in s tem omogočite študentskemu servisu, da vas dnevno ali tedensko obvešča le o tistih delih, ki vas zanimajo.

Kako naročim napotnico? Ko najdete primerno delo zase in se s podjetjem že dogovorite o načinu dela, plačilu, delovnem času …, morate naročiti napotnico, ki je pravna podlaga za delo preko študentskega servisa, zato je pomembno, da jo vedno dvignete pred pričetkom dela. Napotnico lahko naročite v poslovalnici, preko telefona, maila ali pa v svojem osebnem servisu. Ob naročilu napotnice je treba sporočiti priimek in ime, člansko številko ali rojstni datum, naziv delodajalca, vrsto dela ter datum pričetka in zaključka dela.

KAKŠNE SO URNE POSTAVKE?
- Pri opravljanju preprostih del, kjer so potrebne psihofizične sposobnosti (delo v proizvodnji, skladišču, tiskarni, pakiranje, lepljenje, deklariranje, čiščenje, raznašanje časopisov, delo na bencinskem servisu, plakatiranje, delo na gradbišču, selitve, vrtnarska dela,
pomoč na domu), se urne postavke gibajo od 3,2 do 4,5 €. Pri težjih fizičnih delih urne postavke dosežejo tudi 6,5€/h, urne postavke pa se razlikujejo tudi po regijah dela. Študentski servisi imajo na svojih spletnih straneh praviloma objavljen tudi seznam referenčnih urnih postavk, kjer si lahko ogledaš priporočene urne postavke glede na vrsto dela in regijo dela.

- Pri strokovnih delih, kjer je potrebna usposobljenost programov srednjih šol (administrativna dela, delo na računalniku, računovodska, knjigovodska dela, servisiranje računalnikov, hostesa, promotor, gostinska dela), se urne postavke gibajo od 3,4 €/h dalje, pri zelo zahtevnih delih pa je plačilo tudi do 8,5 €/h.

Primer: Za prodajo, administrativna dela, gostinska dela se gibljejo urne postavke med3 in4 €/h.

Koliko lahko zaslužim? Znesek, ki ga študent lahko zasluži na napotnice, ni omejen. Omejen je znesek, ki ga lahko študent zasluži neobdavčeno. Najvišji neobdavčeni znesek na napotnico je 400 €, v primeru, da ne izpolnjuješ  več pogojev za posebno osebno olajšavo, pa 88.88 €. Letni neobdavčeni zaslužek je odvisen od pravice do olajšav, ki jih ima študent. Če študent izpolnjuje pogoje za posebno osebno olajšavo in ga starši ne uveljavljajo kot vzdrževanega družinskega člana, lahko v letu 2011 prejme 10.342,85 € neobdavčljivih prihodkov z naslova študentskega dela.

Katere so še ugodnosti študentskega servisa? Študentski servisi članom nudijo številne ugodnosti, od različnih izobraževanj do obštudijskih dejavnosti, športnih aktivnosti in tudi zabave. Večkrat letno organizirajo karierne delavnice, tečaje fotografije, nudijo popuste pri tečajih tujih jezikov, cestnoprometnih predpisov … Popusti so na voljo tudi pri turističnih storitvah, smučarskih vozovnicah, vstopnicah za kino, bovling in še veliko več. Študentom nudijo tudi pravno pomoč pri vprašanjih, povezanih s študentskim delom.

KOLIKO PREJ ZAČETI?
Prijava na tujo univerzo zahteva kar nekaj priprav, zato Sabina Mikuletič z oddelka za mednarodno sodelovanje Ad Futura pri Javnem skladu za razvoj kadrov in štipendij bodočim študentom svetuje, naj začnejo s pripravami na prijavo že vsaj eno leto pred želenim začetkom študija. Opisala je tudi nekaj korakov, ki so potrebni pred vpisom na tujo fakulteto.

KORAKI VPISA NA TUJO INSTITUCIJO
1. Odločitev dijaka, v kateri državi želi študirati
Študijski programi se od države do države razlikujejo, zato se mora dijak, preden sprejme tako odločitev, pozanimati, kakšen naziv bo sploh imel po končani izobrazbi in kaj študij ponuja. Poznavanje razlik med študiji v različnih državah je zelo pomembno. Kdor želi biti na tekočem o študijskih sistemih v državah, ki so članice Evropske unije, mora spremljati portal Ploteus na spletnih straneh www.ec.europa.eu/ploteus. Podatki za države, ki ne spadajo v Evropsko unijo, so objavljeni na spletni strani Eurydice (www.eurydice.si), podatki za neevropske države pa so objavljeni na spletnih straneh mednarodnega združenja univerz.

2. Pozanimati se mora, ali sta študij in program akreditirana (to pomeni javno veljavna). To je osnovni pogoj za začetek procesa priznavanja izobrazbe v Sloveniji.

Kje preveriti javno veljavnost programa?
- direktno pri instituciji,
- na tuji pristojni državni instituciji (npr. ministrstvo, pristojno za izobraževanje),
- preko pisarne ENIC NARIC.

3. Kdaj je rok prijave?
Za točen rok prijave se je najpametneje pozanimati kar neposredno pri izbrani univerzi. Treba je gledati informacije za tuje študente, saj so lahko vpisni roki za te drugačni kot za domače študente.

4. Kakšni so vpisni pogoji (ali zahtevajo opravljanje kakšnega sprejemnega izpita)?
Prijavna dokumentacija in priloge (različne institucije sicer zahtevajo različna dokazila):            – rezultati jezikovnih testov,
- rezultati sprejemnih izpitov,
- življenjepis, (pomoč pri pisanju življenjepisa na različnih spletnih straneh, npr. CV Tips, Preparing a CV),
- dokazila in priporočila, ki jih zahteva posamezna univerza,
- intervjuji s kandidati (navadno so opravljeni osebno) – s tovrstnimi intervjuji se je      priporočljivo seznaniti in se nanje dobro pripraviti; informacije o sprejemnih intervjujih nudijo College Board, About in drugi;
- plačilo šolnine (tuji študenti imajo navadno višjo šolnino kakor domači, toda to je odvisno od posamezne države. EU-državljani se v EU-državah obravnavajo kot domači študenti, tako je za oboje višina šolnine enaka).

5. Priznavanje slovenskega spričevala
Slovenski dijaki imajo opravljeno slovensko maturo oz. poklicno maturo. Pred vpisom na tujo fakulteto je treba iti skozi postopek priznavanja slovenskega spričevala kot ustreznega. Večinoma to nudijo institucije, na katere se dijak vpisuje. Glede primerljivosti oz. uvrstitve naše izobrazbe v tuj izobraževalni program lahko študent kontaktira ENIC NARIC.

6. Pred začetkom študija je treba …
- Preveriti ali je zahtevano dvoljenje za bivanje.
- Urediti zdravstveno zavarovanje.

ŠTIPENDIJE ZA ŠTUDENTE, KI ŠTUDIRAJO V TUJINI
Javni sklad že od leta 2002 vsako leto objavil razpis štipendij za študij slovenskih državljanov v tujini. Za študijsko leto 2012/2013 bo razpis objavljen predvidoma konec leta z rokom za prijave spomladi 2012. Kakšni so bili pogoji za leto 2011, si lahko preberete na www.sklad-kadri.si. Sabina Mikuletič opozarja, da je možno v okviru tega razpisa pridobiti štipendijo za dodiplomski študij samo s področja tehnike, medicine ali naravoslovja. Študenti pri izbiri države niso omejeni, morajo pa izpolnjevati razpisne pogoje.

Študenti imajo naslednje možnosti štipendij za študij v tujini:
- Zoisova štipendija,
- državna štipendija (pristojni so centri za socialno delo),
- kadrovska štipendija,
- občinske štipendije (pozanimajte se v občini vašega stalnega prebivališča),
- štipendije raznih fundacij (npr. Rotary club),
- štipendije za študij s področja umetnosti in kulture, ki jih vsako leto podeljuje            Ministrstvo za kulturo.

Študent naj se pozanima glede štipendije tudi na fakulteti v tujini, kamor se želi vpisati.

HRANA ZA UČENJE
Mojca Cepuš, svetovalka za zdravo prehrano in hujšanje, je omenila raziskave, ki so pokazale, da so imeli posamezniki, ki so jedli veliko mlečnih izdelkov, na šolskih testih nekoliko slabše rezultate od povprečja. Izpostavila je pomen malic, saj vam te pomagajo, da zadržite zadostno količino glukoze v telesu. Če se odločite za jagode in borovnice, ste naredili še eno dobro potezo. Te namreč izboljšujejo koordinacijo, koncentracijo in kratkoročni spomin. Za prehranjevanje si vzemite toliko časa, kot ga potrebujete, da obrok pojeste. Približno pol ure za glavne obroke in 15 minut za malice. Pomanjkanje časa ne bi smel biti izgovor za pomanjkljivo prehranjevanje. Odvisno od počutja vam priporoča od tri pa do šest obrokov dnevno v prilagojenih količinah. Če imate le tri obroke, naj bodo večji, če jih je več, pa naj bodo manjši. Med učenjem pijte vodo. Najbolj koristna je ionizirana ali živa voda, ki je očiščena vseh strupov, poleg tega pa ima pozitiven vpliv na zdravje. Že manjša dehidracija zelo zmanjša učinkovitost možganov. Če boste spili dovolj vode, lahko preverite tako, da pogledate, ali je vaš urin svetlo rumene barve.

KATERI TIP UČENJA SEM?
Šolska psihologija loči med tremi učnimi tipi, in sicer vizualnim (vid – besede si najbolje zapomnite, če ob pojmih rišete skice), avditivnim (sluh – snov si najbolje zapomnite, če si jo posnamete) in kinestetičnim (besede si zapomnite, če se dotikate predmetov in delate poskuse).

- Vizualni tip
Učite se skozi videno. Natančno preglejte okolico in si skušajte zapomniti najpomembnejše informacije. Spremljajte učiteljevo telesno govorico, obrazno mimiko in gestikulacijo, da boste vsebino predavanja popolnoma razumeli. Sedite v ospredju razreda, tako da se boste izognili vizualnim oviram (kot so npr. glave vaših sošolcev). Investirajte v debele flomastre in papir za plakate. Za označbo pomembnih delov besedila uporabljajte barve. Učne uspehe boste najlaže dosegli, če se boste učili s pomočjo vizualnih prikazov, kot so: preglednice, ilustracije, diagrami, grafi, prosojnice, videoposnetki in prezentacije power-point. Med predavanjem ali med razredno razpravo si naredite natančne zapiske, da boste informacije lažje absorbirali. Ideje narišite ali si naredite miselne vzorce. Snov si naprej napišite in si kasneje za lažjo predstavo ob njej rišite skice. Učite se v mirnem okolju brez verbalnih motenj (hrupa). Informacije si predstavljajte kot slike, saj vam bodo v pomoč pri pomnjenju.

- Avditivni tip
Učite se s poslušanjem. Snov si najbolje zapomnite pri predavanjih, pri katerih lahko sodelujete, razpravljate, se o stvareh pogovarjate in poslušate mnenja drugih, da vidite tudi druge aspekte teme. Med učenjem lahko poslušate glasbo, saj se je ob pravi glasbi mogoče lažje zbrati, ker so misli v sozvočju. Snov si boste lažje zapomnili, če jo boste ponavljali na glas, poslušali svoj ton glasu, spremljali hitrost govora in druge odtenke. Pisne informacije imajo za vas le majhen pomen, dokler jih ne slišite. Namesto da si snov zapisujete, si jo raje posnemite. Narekujte nekomu pri zapisovanju snovi. Za demonstracijo svojega razmišljanja uporabljajte verbalne analogije in pripovedujte zgodbe.

- Kinestetični tip
Učite se skozi gibanje, uporabo in dotik. Stvari najbolje dojemate s preizkušanjem, igranjem in gibanjem. Najbolje se učite z neposrednim pristopom, aktivnim raziskovanjem fizičnega sveta okoli vas. Med učenjem si vzemite veliko odmorov, veliko se premikajte, učite se lahko tudi stoje. Da si boste snov lažje zapomnili uporabljajte močne barve. Med učenjem žvečite žvečilni gumi. Prostore, kjer se učite, opremite s posterji. Verjetno težko sedite pri miru za dalj časa in lahko se zgodi, da postanete raztreseni zaradi svoje nenehne potrebe po aktivnostih in raziskovanju. Na začetku grobo preletite tekst in premislite, o čem bi lahko govoril. Šele nato se lotite temeljitega branja. Snovi se ne učite na pamet, temveč uporabljajte besedišče iz učne snovi v preprostem pogovoru.

Pogosta je uporaba kombinacij različnih učnih stilov.

Vira: www.ldpride.net, www.os-marijevere.si.