Matija Gatalo, smer: Kemija, 2. letnik

»Pri nas nismo imeli sprejemnih izpitov, za vpis se je štelo 60 % mature, 40 % pa uspeha v 3. in 4. letniku gimnazije. Takrat, ko se učim, dnevno porabim od tri do osem ur, pred kolokviji se začnem učiti en teden prej, pred izpiti pa odvisno od težavnosti, včasih je potreben en teden, včasih pa cel mesec. Nekatere stvari se učim sproti, nekatere pa kampanjsko. Večini delajo največje težave anorganska, analizna in fizikalna kemija. Učim se iz knjig, skript in zapiskov, najtežji predmeti 1. letnika pa so anorganska kemija in MOLŽ zaradi ogromnega obsega in učenja na pamet ter analizna kemija zaradi zahtevanih 60 % za pozitivno oceno in težkega računanja. Učno gradivo se dobi na sejmu, ki poteka približno dvakrat na leto pred fakulteto. Knjige si izposojamo v Centralni tehniški knjižnici, skripte se dobijo na fakulteti, starih testov pa praktično ni. Za knjige na leto zapravim približno 100 evrov. Da bi delal in zraven še uspešno opravljal faks, žal ne morem, tudi prostega časa včasih skorajda nimam. So pa seveda tudi tedni, ki jih izkoristim za zabavo, naši študentski žuri so sicer redki, vendar zabavni. Teorije je okoli 60 %, prakse pa 40 %, najbolj zanimive so zagotovo laboratorijske vaje iz splošne in anorganske kemije. Pri nas so praktične vaje, ki so tudi obvezne, zelo pomembne, dobro je biti tudi na predavanjih, kjer se veliko računa, saj sam težko razumeš snov. Sam faks bi opisal kot težak, vendar zanimiv, predvsem laboratorijske vaje. Kemija mi zagotavlja službo, kar je pozitivna stran študija, kar pa to otežuje, je ogromna selekcija. Za študij kemije sem se odločil, ker združuje prakso, teorijo in računanje, vseeno pa prevlada praksa. Načrti po zaključku študija so še podiplomski študij in kasneje praktično delo.«

Damjan Lašič, smer: Kemijsko inženirstvo, 2. letnik

»Sprejemnih izpitov ni. Učim se zgolj pred izpiti, čas je odvisen od predmeta. Od nekaj ur za npr. fiziko do, recimo, dveh tednov za kemijsko inženirstvo. Najtežja predmeta sta molekularne osnove ved o življenju (nekakšna mikrobiologija) in kemijsko inženirstvo (zmes matematike, fizike in kemije). Težka ju naredi predvsem količina in zahtevnost snovi, pa tudi nadpovprečno težki izpiti. Največ se učim iz skript in knjig. Za vse to pa ne zapravim nič denarja, saj se vse dobi na internetu (za kemijo ipd. na strani FKKT, ostalo na strani FMF) in v knjižnicah (CTK). Prakso predstavljajo laboratorijske vaje (kemija in fizika), tako da je razmerje 1 : 4 v prid teoriji.  Meni osebno je najbolj všeč predmet osnove inženirstva zaradi vsakodnevne uporabnosti. Nekateri predmeti naj bi bili obvezni (matematika, kemijsko inženirstvo), vendar jih lahko narediš tudi brez prisotnosti. Prostega časa sem imel veliko, lahko bi ga porabil za delo. Žuri so kar na nivoju, vendar jih je zgolj kakih pet na leto. V enem stavku bi faks opisal kot ne prezahteven, z dobrimi profesorji in, najpomembneje, v redu študenti. Všeč so mi predvsem laboratoriji in bližina emonskega zidu za »henganje«. Negativna stran študijskega programa je predmet molekularne osnove ved o življenju, saj je dolgočasen in neprimeren za našo smer. Za ta faks sem se odločil ker me zanimajo naravoslovne stvari in to je bila logična izbira. Po študiju se bi želel zaposliti v kakšni večji, uspešni firmi kot so Krka, Lek, Pivovarna Union ipd.«

Rok Štemberger, smer: Biokemija, 2. letnik

»Sprejemnih izpitoh ni bilo. Za sprotno učenje porabim okoli dve uri, ker pa imamo dobro razporejene izpite, se pred izpiti učim tudi do šest ur na dan. Najtežja predmeta sta temelji biokemije in anorganska kemija zaradi prevelike obsežnosti in znanja, ki se ga je treba naučiti na pamet. Učim se iz vseh možnih virov, rabljene knjige se dobi od prejšnjih študentov ali pa na sejmu rabljene literature. Za knjige sem zapravil okoli 60 evrov. Razmerje med predavanji in prakso je dobro. Obvezni so vaje, vendar ne vse, in pa biokemijski praktikum, čeprav je dobro da si prisoten na vseh predavanjih. Ostane mi nekaj prostega časa, vendar ne dovolj, da bi zraven delal, so pa zato žuri fenomenalni. Moj faks je v redu, imamo dobre profesorje, edina negativna lastnost je pomanjkanje prostorov. Za ta faks sem se odločil, ker imam rad biologijo in kemijo, ko diplomiram, pa želim nadaljevati z magistrskim študijem in potem v službo.«

Ti je ta članek všeč?

0%

Tweet