
Zdravstvena pot 5, 1000 Ljubljana, tel.: 01/300-11-11, fax: 01/300-11-19, e-pošta: dekanat@zf.uni-lj.si, www.zf.uni-lj.si
- UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM I. STOPNJE (4 leta): SANITARNO INŽENIRSTVO
Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: 60 % matura, 40 % uspeh v 3. in 4. letniku. Sprejemajo tudi kandidate s poklicno maturo: 50 % poklicna matura, 40 % uspeh v 3. in 4. letniku in 10 % maturitetni predmet
Izredni študij: ne
Naziv: diplomirani sanitarni inženir (UN)
Zaposlitev: bolnišnice, zdravstveni domovi, zdravilišča, domovi za starejše občane, humanitarne organizacije, Zavod za zdravstveno varstvo
Število potrebnih točk za sprejem v prvem prijavnem roku v študijskem letu 2011/2012: 69,5 točke
- VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJSKI PROGRAM I. STOPNJE (3 leta): BABIŠTVO, ZDRAVSTVENA NEGA, FIZIOTERAPIJA
Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: 60 % matura, 40 % uspeh v 3. in 4. letniku
Izredni študij: da, Zdravstvena nega VS, šolnina v študijskem letu 2011/12 znaša 3.404,78 evrov
Naziv: diplomirana babica oz. babičar, diplomirani fizioterapevt, diplomirana medicinska sestra/diplomirani zdravstvenik
Zaposlitev: bolnišnice, zdravstveni domovi, zdravilišča, domovi za starejše občane, humanitarne organizacije, Zavod za zdravstveno varstvo
Število potrebnih točk za sprejem v prvem prijavnem roku v študijskem letu 2011/2012: Babištvo (VS redni): 88,4 točke; Zdravstvena nega (VS redni): 80 točk (VS izredni: 60 točk); Fizioterapija (VS redni): 91,8 točke
- VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJSKI PROGRAM I. STOPNJE (3 leta): DELOVNA TERAPIJA, ORTOTIKA IN PROTETIKA, RADIOLOŠKA TEHNOLOGIJA
Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: 60 % matura, 40 % uspeh v 3. in 4. letniku. Sprejemajo tudi kandidate s poklicno maturo: 40 % poklicna matura, 30 % uspeh v 3. in 4. letniku in 30 % maturitetni predmet
Izredni študij: ne
Naziv: diplomirani delovni terapevt, diplomirani inženir radiološke tehnologije, diplomirani inženir ortotike in protetike
Zaposlitev: bolnišnice, zdravstveni domovi, zdravilišča, domovi za starejše občane, humanitarne organizacije, Zavod za zdravstveno varstvo
Število potrebnih točk za sprejem v prvem prijavnem roku v študijskem letu 2011/2012: Delovna terapija (VS redni): 79,5 točke; Ortotika in protetika (VS redni): 69 točk; Radiološka tehnologija (VS redni): 88,2 točke
- VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJSKI PROGRAM I. STOPNJE (3 leta): LABORATORIJSKA ZOBNA PROTETIKA
Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: Kandidati morajo opraviti praktični izpit iz ročnnih spretnosti. 70 % preizkus, 15 % matura, 15 % uspeh v 3. in 4. letniku.
Izredni študij: ne
Naziv: diplomirani inženir zobne protetike
Zaposlitev: bolnišnice, zdravstveni domovi, zdravilišča, domovi za starejše občane, humanitarne organizacije, Zavod za zdravstveno varstvo
Število potrebnih točk za sprejem v prvem prijavnem roku v študijskem letu 2011/2012: Laboratorijska zobna protetika (VS redni): 50,05 točke
Katja Korez, smer: Radiološka tehnologija, 3. letnik
»Študij radiologije se mi zdi kar naporen, saj so tako predavanja kot vaje obvezni in se tudi preverja prisotnost, zato veliko časa preživim na fakulteti. Vendar mi je kljub temu všeč in mislim, da je dobro, da imamo veliko vaj oz. prakse, saj tako pridemo do pomembnih izkušenj. Učenje sem si razporedila glede na zahtevnost in količino literature za posamezen predmet. Učila sem se večinoma kampanjsko, in sicer iz skript profesorjev, včasih pa tudi iz knjig. Profesorji nam literaturo objavljajo na spletni učilnici, imamo pa tudi skupni mail, kjer si izmenjujemo informacije. Večini študentov težave povzročajo anatomija, radiofizika ter diagnostične in interventne radiološke metode. Na radiologijo sem se vpisala zaradi dela, ki ga bom po končanem študiju opravljala, saj gre za delo s pacienti, ki ni enolično.«
Sandra Kandrič, smer: Fizioterapija, 3. letnik
»Za fizioterapijo sem se odločila že v srednji zdravstveni šoli, ko sem na vajah opazovala delo fizioterapevta, ki me je zelo pritegnilo. Za to odločitev mi ni žal, saj je zelo zanimivo, predvsem praktične vaje, ki potekajo na Kliničnem centru. Všeč mi je tudi, da je več vaj (prakse) kot predavanj. Slabost pa je, da je naša fakulteta nekoliko neorganizirana glede urnika, razporeditve vaj in izpitov. Za študij dnevno porabim približno eno uro, pred izpiti pa po več ur na dan, saj sem se učila predvsem kampanjsko. Učila sem se iz lastnih zapiskov, pa tudi iz skript, ki sem jih dobila od študentov višjih letnikov. Največ sem se učila za funkcionalno anatomijo in manualno terapijo, ki spadata med težje predmete na naši smeri. Najbolj zanimiv predmet pa je zame kinezioterapija, pri kateri je delo zelo razgibano. Prostega časa mi ni ostajalo veliko, občasno pa smo imeli tudi organizirane žure, ki so bili dobro obiskani. Prav tako mi je zmanjkalo časa za delo, ki bi ga sicer lahko opravljala, če ne bi hodila na predavanja, ki niso obvezna.«
Ti je ta članek všeč?
0%