Domov Mnenja študentov o faxih Študentske sobe Štipendije Deficitarni poklici ∧ službe Splošno

Vprašanje za strokovnjaka

Uroš Petan

fitnes trener in strokovnjak za prehrano iz individualnega fitneskluba ONE to ONE

Uroš Petan

Andrej Milutinovič

osebni fitnes trener iz fitnesa Fitnes Freak

Andrej Milutinovič

Urša Drofenik

modna oblikovalka

Urša Drofenik

Mojca Celin

diplomirana oblikovalka oblačil in tekstilij, Modni studio Celin Mojca

Mojca Celin

Kristijan Petek

frizerski salon Ksfh (Kristijan styling frizerska hiša)

Kristijan Petek

Brigita Štempelj

maskerka in vizažistka

Brigita Štempelj

Katarina Bremec Slanič

kadrovnica na e-Študentskem servisu

Katarina Bremec Slanič

Lea Beznik, univ. dipl. psih.

Platea, center za svetovanje in usmerjanje otrok, mladostnikov in staršev d. o. o.

Lea Beznik, univ. dipl. psih.

dr. Aleksander Šinigoj

NLP trener in coach v okviru Mastermind Akademije

dr. Aleksander Šinigoj

Zoran Milivojević, dr med.

priznani psihoterapevt

Zoran Milivojević, dr med.

Mojca Cepuš

svetovalka za zdravo prehrano in hujšanje

Mojca Cepuš

Tjaša Purgaj

profesorica pedagogike in sociologije z II. gimnazije Maribor (šolska svetovalna služba)

Tjaša Purgaj

Ajda Erjavec Bartolj, univ. dipl. psih.

Gimnazija Bežigrad (šolska svetovalna služba)

Ajda Erjavec Bartolj, univ. dipl. psih.

Alja Viryent

oblikovalka čevljev

Alja Viryent

Marko Matjaž

frizer

Marko Matjaž

Dr. Valentina Franca

Fakultete za management

Dr. Valentina Franca

Melita Brlič

ustanoviteljica zavoda Atilem

Melita Brlič

Andreja Čeligoj

ustanoviteljica Art tečajev

Andreja Čeligoj

Aleš Becele

predsednik Društva Naris

Aleš Becele

Katarine Gutownig Fürst, prof.,

Katarine Gutownig Fürst, prof.,

Darinka Trček

Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije

Darinka Trček

Zdravstvena fakulteta

Zdravstvena pot 5, 1000 Ljubljana

Zdravstvena pot 5, 1000 Ljubljana, tel.: 01/300-11-11, fax: 01/300-11-19, e-pošta: dekanat@zf.uni-lj.si, www.zf.uni-lj.si

 

 

 

  • UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM I. STOPNJE (4 leta): SANITARNO INŽENIRSTVO
Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: 60 % matura,  40 % uspeh v 3. in 4. letniku. Sprejemajo tudi kandidate s poklicno maturo: 50 % poklicna matura, 40 % uspeh v 3. in 4. letniku in 10 % maturitetni predmet
Izredni študij: ne
Naziv: diplomirani sanitarni inženir (UN)
Zaposlitev: bolnišnice, zdravstveni domovi, zdravilišča, domovi za starejše občane, humanitarne organizacije, Zavod za zdravstveno varstvo
Število potrebnih točk za sprejem v prvem prijavnem roku v študijskem letu 2011/2012: 69,5 točke

 

  • VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJSKI PROGRAM I. STOPNJE (3 leta): BABIŠTVO, ZDRAVSTVENA NEGA, FIZIOTERAPIJA 
Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: 60 % matura,  40 % uspeh v 3. in 4. letniku
Izredni študij: da, Zdravstvena nega VS, šolnina v študijskem letu 2011/12 znaša 3.404,78 evrov
Naziv: diplomirana babica oz. babičar, diplomirani fizioterapevt, diplomirana medicinska sestra/diplomirani zdravstvenik
Zaposlitev: bolnišnice, zdravstveni domovi, zdravilišča, domovi za starejše občane, humanitarne organizacije, Zavod za zdravstveno varstvo
Število potrebnih točk za sprejem v prvem prijavnem roku v študijskem letu 2011/2012: Babištvo (VS redni): 88,4 točke; Zdravstvena nega (VS redni): 80 točk (VS izredni: 60 točk); Fizioterapija (VS redni): 91,8 točke

 

  • VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJSKI PROGRAM I. STOPNJE (3 leta): DELOVNA TERAPIJA, ORTOTIKA IN PROTETIKA, RADIOLOŠKA TEHNOLOGIJA
Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: 60 % matura,  40 % uspeh v 3. in 4. letniku. Sprejemajo tudi kandidate s poklicno maturo: 40 % poklicna matura, 30 % uspeh v 3. in 4. letniku in 30 % maturitetni predmet
Izredni študij: ne
Naziv: diplomirani delovni terapevt, diplomirani inženir radiološke tehnologije, diplomirani inženir ortotike in protetike
Zaposlitev: bolnišnice, zdravstveni domovi, zdravilišča, domovi za starejše občane, humanitarne organizacije, Zavod za zdravstveno varstvo
Število potrebnih točk za sprejem v prvem prijavnem roku v študijskem letu 2011/2012: Delovna terapija (VS redni): 79,5 točke; Ortotika in protetika (VS redni): 69 točk; Radiološka tehnologija (VS redni): 88,2 točke

 

  • VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJSKI PROGRAM I. STOPNJE (3 leta): LABORATORIJSKA ZOBNA PROTETIKA
Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: Kandidati morajo opraviti praktični izpit iz ročnnih spretnosti. 70 % preizkus, 15 % matura, 15 % uspeh v 3. in 4. letniku.
Izredni študij: ne
Naziv: diplomirani inženir zobne protetike
Zaposlitev: bolnišnice, zdravstveni domovi, zdravilišča, domovi za starejše občane, humanitarne organizacije, Zavod za zdravstveno varstvo
Število potrebnih točk za sprejem v prvem prijavnem roku v študijskem letu 2011/2012: Laboratorijska zobna protetika (VS redni): 50,05 točke


Katja Korez, smer: Radiološka tehnologija, 3. letnik

»Študij radiologije se mi zdi kar naporen, saj so tako predavanja kot vaje obvezni in se tudi preverja prisotnost, zato veliko časa preživim na fakulteti. Vendar mi je kljub temu všeč in mislim, da je dobro, da imamo veliko vaj oz. prakse, saj tako pridemo do pomembnih izkušenj. Učenje sem si razporedila glede na zahtevnost in količino literature za posamezen predmet. Učila sem se večinoma kampanjsko, in sicer iz skript profesorjev, včasih pa tudi iz knjig. Profesorji nam literaturo objavljajo na spletni učilnici, imamo pa tudi skupni mail, kjer si izmenjujemo informacije. Večini študentov težave povzročajo anatomija, radiofizika ter diagnostične in interventne radiološke metode. Na radiologijo sem se vpisala zaradi dela, ki ga bom po končanem študiju opravljala, saj gre za delo s pacienti, ki ni enolično.«

 

Sandra Kandrič, smer: Fizioterapija, 3. letnik

»Za fizioterapijo sem se odločila že v srednji zdravstveni šoli, ko sem na vajah opazovala delo fizioterapevta, ki me je zelo pritegnilo. Za to odločitev mi ni žal, saj je zelo zanimivo, predvsem praktične vaje, ki potekajo na Kliničnem centru. Všeč mi je tudi, da je več vaj (prakse) kot predavanj. Slabost pa je, da je naša fakulteta nekoliko neorganizirana glede urnika, razporeditve vaj in izpitov. Za študij dnevno porabim približno eno uro, pred izpiti pa po več ur na dan, saj sem se učila predvsem kampanjsko. Učila sem se iz lastnih zapiskov, pa tudi iz skript, ki sem jih dobila od študentov višjih letnikov. Največ sem se učila za funkcionalno anatomijo in manualno terapijo, ki spadata med težje predmete na naši smeri. Najbolj zanimiv predmet pa je zame kinezioterapija, pri kateri je delo zelo razgibano. Prostega časa mi ni ostajalo veliko, občasno pa smo imeli tudi organizirane žure, ki so bili dobro obiskani. Prav tako mi je zmanjkalo časa za delo, ki bi ga sicer lahko opravljala, če ne bi hodila na predavanja, ki niso obvezna.«

Ti je ta članek všeč?

0%

Dodaj odgovor

Tvoja e-pošta ne bo objavljena. Zahetvana polja so označena *

*

Lahko uporabite HTML značke in atribute: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>