Mitja Klanjšek, smer: Elektrotehnika, 2. letnik podiplomskega študija

»Koliko porabim časa za učenje, je odvisno od stanja na faksu. Enkrat ne porabiš nič, enkrat pa porabiš cel teden za en kolokvij. Vse izpite imam večinoma sproti opravljene, ker lahko opraviš vse izpite s kolokviji in seminarji, torej si lahko konec že pred prvimi izpitnimi roki. Najtežji izpiti so bili senzorski sistemi, senzorska tehnika, optoelektronika, elektromehanski pretvorniki. Zaradi teh izpitov smo največ presedeli, vendar smo od teh predmetov tudi največ odnesli. Učimo se pretežno iz zapiskov ter iz skript in knjig profesorjev. Predavanja so pomembna pri omenjenih najtežjih predmetih, drugače pa ni velike razlike, če pri predavanjih nisi prisoten. Za študentsko delo se bolj malo časa najde, saj so urniki tako oblikovani, da je že težko najti tako delo, ki se bi lahko prilagodilo študijskim obveznostim.«

Domen Pečnik, smer: Informatika in tehnologije komuniciranja, absolvent

»Za vpis ni potrebnih nobenih sprejemnih izpitov. Koliko časa se porabi za faks, je odvisno od vsakega posameznika, sam porabim od eno do dve uri na dan. Večinoma se učim zadnji dan pred izpitom, kar je pri nekaterih predmetih možno. Se pa tudi zgodi, da se za kateri izpit pripravljam dva tedna. Drugače pa ima FERI na splošno možnost, da se vse izpite lahko opravi s kolokviji. Najtežji predmeti so bili najbolj programerski in matematični predmeti. Vse zapiske dobimo na predavanjih, saj nam jih profesorji posredujejo elektronsko. Knjige sem največ uporabljal pri matematičnih predmetih. Na predavanja se splača hoditi, ker se na kvizih pri vajah po navadi pojavljajo vprašanja s predavanj. Zdi se mi, da je FERI za vse študente, ki imajo vsaj malo tehnične žilice.«

Dejan Volk, smer: Računalništvo in informacijske tehnologije, 2. letnik podiplomskega študija

»Zahtevnost študija je predvsem odvisna od posameznikovega predznanja, ko vstopi na fakulteto. Ta se nato odraža v porabljenem času za vaje in kolokvije. Brez predznanja je najtežja pot, ki zahteva veliko vloženega truda, predvsem v programiranju. Programiranje na splošno je že dovolj velika ovira za večino novih študentov, ker zahteva samosvojo logiko in razmišljanje. Algoritmi in podatkovne strukture ter programiranje 2 samo še zaostrita krivuljo. Učenje poteka predvsem iz skript in zapiskov. Najbolj ugoden način je nakup rabljenega gradiva od višjih letnikov. Veliko starih testov se najde na internetu ali pa se povpraša na forumu FERI-ja. Najbolj zanimivi predmeti so po navadi najtežji, kot npr. nevro, nano in kvantno računalništvo, signali in slike, računalniška obdelava signalov in slik.«

Robert Tajnšek, smer: Računalništvo in informacijske tehnologije, 3. letnik

»V prvem letniku nisem porabil veliko časa za faks, ker sem imel osnove iz srednje šole. Kasneje v višjih letnikih pa delam tudi po 4–5 ur na dan, ker je veliko programiranja. Vse je usmerjeno v prakso in smo tudi prisotni pri projektih. Pri nekaterih predmetih se lahko opravi izpit z kolokviji, pri vseh pa so pomembne vaje. Predavanja znajo biti pri nekaterih predmetih težka, zato jih je priporočljivo obiskovati. Najtežja predmeta sta definitivno podatkovne strukture in matematika. Učimo se iz zapiskov in literature, ki jo profesorji napišejo na prosojnice. Zelo rad programiram, zato so mi na faksu najbolj všeč predmeti, kjer se veliko programira. Rad pristopim k problemu, ki ga je treba rešiti. Za prihodnost imam že poskrbljeno, drugače bi pa po zaključku študija želel še nadaljevati na višji stopnji.«

Ti je ta članek všeč?

0%

Tweet