Domov Mnenja študentov o faxih Študentske sobe Štipendije Deficitarni poklici ∧ službe Splošno

Vprašanje za strokovnjaka

Uroš Petan

fitnes trener in strokovnjak za prehrano iz individualnega fitneskluba ONE to ONE

Uroš Petan

Andrej Milutinovič

osebni fitnes trener iz fitnesa Fitnes Freak

Andrej Milutinovič

Urša Drofenik

modna oblikovalka

Urša Drofenik

Mojca Celin

diplomirana oblikovalka oblačil in tekstilij, Modni studio Celin Mojca

Mojca Celin

Kristijan Petek

frizerski salon Ksfh (Kristijan styling frizerska hiša)

Kristijan Petek

Brigita Štempelj

maskerka in vizažistka

Brigita Štempelj

Katarina Bremec Slanič

kadrovnica na e-Študentskem servisu

Katarina Bremec Slanič

Lea Beznik, univ. dipl. psih.

Platea, center za svetovanje in usmerjanje otrok, mladostnikov in staršev d. o. o.

Lea Beznik, univ. dipl. psih.

dr. Aleksander Šinigoj

NLP trener in coach v okviru Mastermind Akademije

dr. Aleksander Šinigoj

Zoran Milivojević, dr med.

priznani psihoterapevt

Zoran Milivojević, dr med.

Mojca Cepuš

svetovalka za zdravo prehrano in hujšanje

Mojca Cepuš

Tjaša Purgaj

profesorica pedagogike in sociologije z II. gimnazije Maribor (šolska svetovalna služba)

Tjaša Purgaj

Ajda Erjavec Bartolj, univ. dipl. psih.

Gimnazija Bežigrad (šolska svetovalna služba)

Ajda Erjavec Bartolj, univ. dipl. psih.

Alja Viryent

oblikovalka čevljev

Alja Viryent

Marko Matjaž

frizer

Marko Matjaž

Dr. Valentina Franca

Fakultete za management

Dr. Valentina Franca

Melita Brlič

ustanoviteljica zavoda Atilem

Melita Brlič

Andreja Čeligoj

ustanoviteljica Art tečajev

Andreja Čeligoj

Aleš Becele

predsednik Društva Naris

Aleš Becele

Katarine Gutownig Fürst, prof.,

Katarine Gutownig Fürst, prof.,

Darinka Trček

Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije

Darinka Trček

Fakulteta za naravoslovje in matematiko

Koroška cesta 160, 2000 Maribor

 

Koroška cesta 160, 2000 Maribor, tel.: 02/229-38-44, e-pošta: dekanat.fnm@uni-mb.si,  spletna stran: www.fnm.uni-mb.si

 

 

 

  • UNIVERZITETNI ENOPREDMETNI ŠTUDIJSKI PROGRAMI 1. STOPNJE (3 leta): FIZIKA, MATEMATIKA, EKOLOGIJA Z NARAVOVARSTVOM, BIOLOGIJA;

 

  • UNIVERZITETNI DVOPREDMETNI ŠTUDIJSKI PROGRAMI 1. STOPNJE (3 leta): IZOBRAŽEVALNA MATEMATIKA, IZOBRAŽEVALNO RAČUNALNIŠTVO, IZOBRAŽEVALNA FIZIKA, IZOBRAŽEVALNA KEMIJA, IZOBRAŽEVALNA BIOLOGIJA, IZOBRAŽEVALNA TEHNIKA

 

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: a) kdor je opravil maturo, b) kdor je opravil poklicno maturo v kateremkoli srednješolskem programu in izpit iz enega od maturitetnih predmetov; izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je opravil že pri poklicni maturi (za program matematika mora biti opravljen maturitetni predmet matematika, če je kandidat ta predmet opravljal že pri poklicni maturi, pa izpit iz kateregakoli drugega predmeta), c) kdor je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program.
Naziv: diplomirani matematik, diplomirani fizik, diplomirani ekolog naravovarstvenik, diplomirani biolog, diplomant izobraževalne matematike, diplomant izobraževalnega računalništva, diplomant izobraževalne fizike, diplomant izobraževalne kemije, diplomant izobraževalne biologije, diplomant izobraževalne tehnike.
Zaposlitev: diplomirani matematik v organizacijah, ki razvijajo programsko in drugo računalniško opremo, v industriji na vseh področjih, kjer je potrebno matematično znanje, delovanje v skupinah, ki se ukvarjajo z vodenjem in upravljanjem poslovnih sistemov v ekonomiji, bančništvu in zavarovalništvu, delo v interdisciplinarnih projektih v naravoslovju ter na področju sodobnih telekomunikacijskih in informacijskih sistemov; diplomirani fizik na področju industrijskih aplikativnih raziskav, pri razvoju in implementaciji novih tehnologij, v razvojnih industrijskih projektih, pri aplikaciji ekonofizike na področju vodenja in upravljanja kompleksnih poslovnih sistemov v ekonomiji, bančništvu in zavarovalništvu, vključevanje v interdisciplinarne projekte na področju sodobnih telekomunikacijskih in informacijskih sistemov, vključevanje v raziskave kompleksnih sistemov v medicini, diagnostiki in farmaciji; diplomirani ekolog naravovarstvenik v javnih zavodih, gospodarstvu in zasebnem sektorju, sodelovanje pri prijavljanju aplikativnih nacionalnih in mednarodnih projektov, sodelovanje pri prijavljanju čezmejnih in mednarodnih naravovarstvenih projektov, sodelovanje z naravovarstvenimi nevladnimi organizacijami, vodenje manjših delovnih skupin različnih profilov. Diplomantom izobraževalnih študijskih programov bodo kvalifikacije omogočale zaposljivost tudi izven meja Slovenije, zlasti v okviru Evropske unije. Področja lahko združimo v naslednje kategorije: izobraževalne ustanove; projektno delo (organiziranje družbenih dogodkov in procesov); delo v raziskovalnih institucijah; delo v naravoslovnih institucijah (profitnih in neprofitnih); mediji.
Število potrebnih točk za sprejem v prvem prijavnem roku v študijskem letu 2011/2012: brez omejitev

 

Katja Križovnik, smer: Ekologija z naravovarstvom, 3. letnik

»Za sprotno učenje porabim približno dve uri na dan v obliki seminarskih nalog in poročil. Pred samimi izpiti se pripravljam tik pred zdajci, kar pa mi vzame dnevno štiri ure. Najtežji izpiti so za večino študentov kemija, fizika, sistematika in evolucija rastlin. Največ se učimo iz zapiskov s predavanj in iz skript, ki so jih profesorji predpisali. Posredujejo nam literaturo tudi v elektronski obliki. Za knjige nisem porabila veliko denarja, saj sem si jih večinoma izposodila v knjižnici. Za nakup priporočam knjige, kot so na primer enciklopedije, ki ti vedno prav pridejo. Predavanja niso obvezna, se pa odsotnost pozna v višini končne ocene. Vsi predmeti so po svoje zanimivi, meni pa je bil najbolj všeč izbirni predmet varstvena biologija sesalcev in ptic.«

 

Katarina Mihelak, smer: Biologija, 3. letnik

»Družboslovje me nikoli ni zanimalo, biologija pa se mi je zdela najbolj zanimiva veja naravoslovja. Za faks porabim dnevno nekje od eno do dve ure, od tega pa največ časa vzamejo poročila in seminarske naloge. Za izpit se ne pripravljam sproti, zato se včasih za kakšen predmet pripravljam tudi slab mesec. Najtežji predmeti so sistematika in evolucija rastlin, ekologija živali in botanika, ki je bila najbolj zahtevna zaradi latinščine in zaradi celotne sistematike rastlin. Literatura je večinoma v angleščini, zato za učenje uporabljamo največ izpiske in skripte iz predavanj, včasih tudi članke in skripte drugih fakultet. Imamo veliko laboratorijskih in terenskih vaj, kjer stvari bolj praktično spoznaš. Pri terenskih vajah smo npr. bili na obali, v Trnovskem gozdu, na Snežniku, kjer rastlino ali žival, o kateri se učiš, resnično spoznaš.«

 

Jasmina Ferne, smer: Matematika, 2. letnik

»Od nekdaj me veseli matematika. Za študij porabim od eno do dve uri na dan, učim se večinoma sproti, vendar vseeno porabim tri dni pred izpitom, da vse obnovim. Sicer pa nekatere izpite lahko opravimo tudi s kolokviji. Najbolj zahtevna predmeta sta analiza, ker se porabi veliko časa za predelavo snovi, in diskretna matematika. Največ se učimo iz zapiskov, knjige pa veliko uporabljamo za reševanje nalog. Večina knjig, ki sem jih kupila v prvem letniku, pridejo v poštev tudi v višjih letnikih. Smer mi je zelo zanimiva in nimam nobenih pripomb, edino, kar bi mogoče spremenila, kot tudi drugi študentje, so urniki. Tako so zastavljeni, da si včasih po cele dneve na faksu. Po zaključku študija bi se rada zaposlila v srednji šoli, ker me veseli poučevanje.«

Ti je ta članek všeč?

0%

Dodaj odgovor

Tvoja e-pošta ne bo objavljena. Zahetvana polja so označena *

*

Lahko uporabite HTML značke in atribute: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>