Mario Pešić, smer: Strojništvo, 1. letnik podiplomskega študija

»Nobenih sprejemnih izpitov ni, ker se malokdo odloči za študij strojništva. To pa je pozitivno zato, ker so študentje bolj povezani s profesorji, ki nas naučijo tudi veliko življenjskih stvari. Za učenje sem porabil dnevno največ eno uro v obliki domačih nalog. Za izpit je bila dovolj prisotnost na predavanjih in vajah. Najtežji predmet zame je bil mehanika, ker sem kot srednjo šolo obiskoval splošno gimnazijo. Vendar mi je zato srednješolsko znanje koristilo pri nekaterih drugih predmetih, kot je npr. matematika. Ta je delala po navadi težave tistim, ki so obiskovali srednjo strojno šolo. Za učenje pride prav vse, še posebej zapiski in knjige profesorjev. Nekatere knjige je priročno kupiti, npr. knjiga za strojne elemente je tako sestavljena, da mi služi tudi kot priročnik pri samem delu.«

Tomi Komar, smer: Mehatronika, 1. Letnik podiplomskega študija

»Za to smer sem se odločil, ker mi je bila mehatronika všeč že v srednji šoli, vendar se težavnost na faksu ne more primerjati s težavnostjo predmeta v srednji šoli. Za knjige ne porabim skoraj nič, saj vse teste in zapiske najdeš na internetu. Sam se učim iz knjig, skript in zapiskov, najtežji predmeti pa so povezani s fiziko in kemijo zaradi premalo osnov iz srednje šole. Da razumeš snov, je treba hoditi na vaje in predavanja, preverjanje prisotnosti pa je odvisno od profesorja. Najtežji predmet je elektrotehnika, za študij pa porabim do dve uri, včasih tudi manj ali več, odvisno od predmeta. Prostega časa je veliko, delo si lahko privoščim, žuri na našem faksu pa so fantastični.«

Ti je ta članek všeč?

100%

Tweet