Špela Petrič Čučej, smer: Predšolska vzgoja, 2. letnik

»Da, za našo fakulteto in smer so potrebni sprejemni izpiti. Njihov pomen je, da ima vsaka oseba, ki se vpiše na smer Predšolska vzgoja, posluh, saj je v delu vzgojiteljev prisotna predvsem glasba. Po mojem mnenju niso pretirano zahtevni, ampak treba je imeti vsaj malo posluha. Za sam študij v povprečju porabim osem ur, od tega sem dnevno vsak dan na faksu do šest ur, ostali dve uri pa se učim doma. Učim se odvisno od predmeta, sproti, saj to zahteva bolonjski sistem. Učim se iz skript in zapiskov. V 1. letniku so po mojem mnenju najtežji predmeti motorika otroka, naravoslovje – biologija, osnove metodologije pedagoškega raziskovanja in didaktika. Zahtevne jih naredi obsežnost snovi in podatkov, ki nam jih posredujejo profesorji. Rabljene skripte, teste in ostalo literaturo se najpreprosteje dobi od višjih letnikov enake smeri. Za sejem ne bi vedela, kot tudi za internetni naslov ne. Za kopije in knjige sem porabila od okoli 100 do 150 evrov. Najbolj ugodna varianta so višji letniki. Teorija in praksa se pri večini predmetov povezujeta. Meni osebno sta najbolj zanimiva predmeta na faksu vokalno-instrumentalni praktikum, ker obožujem glasbo in je pri urah tega predmeta zanimivo, in razvojna psihologija, ker izveš veliko pomembnega za nadaljnje delo. Predavanja niso obvezna, ampak je priporočljivo priti tudi na katero predavanje. Faks je sam po sebi zanimiv. Na ta faks oziroma to smer naj pridejo osebe, ki imajo res rade otroke in jih delo z malčki veseli. Pri mojem študijskem programu vidim same pozitivne strani. Mene to delo veseli in zelo rada obiskujem prakso. Za ta faks sem se odločila, ker me delo z otroki veseli in se ob njih lahko sprostim in sem z njimi res to, kar sem. Po študiju se nameravam zaposliti v vrtcu in še naprej preživljati čas z otroki.«

Melita Verhnjak, smer: Razredni pouk, absolventka

»Sprejemni izpiti so potrebni, preverjajo posluh. Njihova zahtevnost je minimalna, predhodno se ni treba dosti pripravljati – treba je zapeti pesmico. Za faks sem se odločila, ker je mama učiteljica in me je s svojim pripovedovanjem navdušila za ta poklic. Načrti so napisati diplomo, opraviti pripravništvo,se vključiti v eno izmed šol (opravljati varstvo ali podaljšano bivanje) in nato nekako priti v razred ter učiti. Ne učim se sproti. Pred izpitom se učim od tri do pet dni, odvisno od zahtevnosti in obsežnosti snovi. Dnevno za študij porabim zelo malo časa, razen če je treba narediti kakšno seminarsko, takrat porabim za faks največ tri, štiri ure na dan. Najtežji predmeti so biologija, slovenščina, kemija in matematika. Teorija in praksa se pri nekaterih predmetih zelo razlikujeta. Na faksu je bil zame najbolj zanimiv predmet didaktika slovenskega jezika, ki je vsebovala zelo dobra predavanja, podkrepljena s primeri in z zanimivo razlago. Na predavanja se pri nekaterih predmetih ne splača hoditi, saj nekateri profesorji berejo s prosojnic. Stari testi in skripte krožijo iz generacije v generacijo. Na faksu nisem zasledila sejma rabljene literature. Pri nekaterih predmetih imamo spletne učilnice, na katere je naloženo gradivo. Večinoma si stvari kopiram, tako se mi zdi, da je ta varianta najcenejša. Prostega časa je dovolj oz. toliko, kot si ga sam narediš. Delam sicer ne, ker mi druge aktivnosti tega ne dopuščajo, če pa bi hotela, pa mislim, da bi lahko. Študentski žuri so vsako leto zanimivi.«

Ti je ta članek všeč?

0%

Tweet