Fakulteta za humanistiko

Vprašaj strokovnjaka

Uroš Petan

fitnes trener in strokovnjak za prehrano iz individualnega fitneskluba ONE to ONE

Andrej Milutinovič

osebni fitnes trener iz fitnesa Fitnes Freak

Mojca Celin

diplomirana oblikovalka oblačil in tekstilij, Modni studio Celin Mojca

Kristijan Petek

frizerski salon Ksfh (Kristijan styling frizerska hiša)

Katarina Bremec Slanič

kadrovnica na e-Študentskem servisu

Lea Beznik, univ. dipl. psih.

Platea, center za svetovanje in usmerjanje otrok, mladostnikov in staršev d. o. o.

dr. Aleksander Šinigoj

NLP trener in coach v okviru Mastermind Akademije

Zoran Milivojević, dr med.

priznani psihoterapevt

Mojca Cepuš

svetovalka za zdravo prehrano in hujšanje

Tjaša Purgaj

profesorica pedagogike in sociologije z II. gimnazije Maribor (šolska svetovalna služba)

Ajda Erjavec Bartolj, univ. dipl. psih.

Gimnazija Bežigrad (šolska svetovalna služba)

Melita Brlič

ustanoviteljica zavoda Atilem

Andreja Čeligoj

ustanoviteljica Art tečajev

Aleš Becele

predsednik Društva Naris

Katarine Gutownig Fürst, prof.,

Darinka Trček

Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije

Fakulteta za humanistiko

Vipavska 13, 5000 Nova Gorica, tel.: 05/331 52 37, fax: 05/331 53 85, e-pošta: info.fh@ung.si, www.ung.si

ŠTUDIJSKI PROGRAM I. STOPNJE: SLOVENISTIKA

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: V dodiplomski univerzitetni študijski program Slovenistika se lahko vpiše kdor je opravil maturo ali pred 1. 6. 1996 končal kateri koli štiriletni študijski program ali kdor je opravil poklicno maturo v katerem koli srednješolskem programu in izpit iz enega od maturitetnih predmetov: zgodovina, sociologija, filozofija ali psihologija (pri čemer izbirni predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat opravil pri poklicni maturi). Vpišejo se lahko tudi kandidati, ki so končali enakovredno izobraževanje v tujini. V primeru omejitve vpisa bodo kandidati izbrani glede na splošni uspeh pri zaključnem izpitu, poklicni maturi ali maturi (50%), splošni uspeh v 3. in 4. letniku srednje šole (30%), ceno pri predmetu slovenščina v 3. in 4. letniku srednje šole (20%).

Izredni študij: ne

Naziv: diplomirani slovenist (UN) / diplomirana slovenistka (UN)

Zaposlitev: v raziskovalnih inštitutih in drugih raziskovalnih organizacijah, tujjih univerzah in raziskovalnih ustanovah, časopisnih organizacijah, založbah, knjižnicah, muzejih, kulturnih organizacijah, različnih podjetjih (predvsem v službah, ki se ukvarjajo z oblikovanjem raznih sporočil), upravnih službah.

Število potrebnih točk za sprejem v prvem prijavnem roku v študijskem letu 2011/2012: brez omejitve

ŠTUDIJSKI PROGRAM I. STOPNJE: KULTURNA ZGODOVINA

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: Na študij Kulturne zgodovine se lahko vpišejo kandidati, ki so opravili maturo, zaključni izpit oziroma poklicno maturo po štiriletnem srednješolskem programu. Če je vpis omejen se kandidate izbere glede na splošni uspeh pri maturi ali zaključnem izpitu, ki predstavlja 60 % točk in glede na uspeh v 3. in 4. letniku srednje šole, kar predstavlja 40 % točk.

Izredni študij: ne

Naziv: diplomirani zgodovinar (UN) / diplomirana zgodovinarka (UN)

Zaposlitev: v raziskovalnih inštitutih in drugih raziskovalnih organizacijah, na tujih univerzah in raziskovalnih ustanovah, v izobraževalnih ustanovah, ki se ukvarjajo z izobraževanjem odraslih, v časopisnih organizacijah, v zavodih za varovanje kulturne dediščine, v arhivih, v različnih kulturnih organizacijah, v nekaterih javnih službah, v notarskih pisarnah, pri zemljiških knjigah

Število potrebnih točk za sprejem v prvem prijavnem roku v študijskem letu 2011/2012: brez omejitve

Kaja Krump, smer: Kulturna zgodovina, 3. letnik

»S svojim faksom sem zelo zadovoljna, všeč mi je predvsem to, da delo poteka v majhnih skupinah, kjer se vsi med sabo poznamo. Tudi s profesorji imamo vzpostavljene zelo dobre medsebojne odnose in so le-ti dostopni tudi izven predavanj. Za učenje porabim približno dve do tri ure, pred posameznim izpitom dnevno pet ur cel teden. Učim se sproti, če mi le uspe. Za večino študentov so najtežji predmeti politična zgodovina habsburške monarhije, gospodarska zgodovina in kultura fevdalne družbe. Učim se iz knjig in zapiskov. Rabljene knjige se lahko dobim od starejše generacije študentov, za knjige nisem porabila nič, da so nam profesorji veliko knjig podarili, ostalo pa sem si izposodila v knjižnici. Menim da je razmerje med teorijo in prasko dobro, saj so pri večini predmetov organizirane ekskurzije in obiski raznih muzejev, arhivov, kjer dobimo študenti tudi dejanske podatke in informacije. Zanimivi so skoraj vsi predmeti. Predavanja niso obvezna, so pa pri večini predmetov zelo koristna. Ostane mi dovolj prostega časa za hobije in druge opravke.«

Vprašanje za strokovnjaka

Uroš Petan

Andrej Milutinovič

Urša Drofenik

Mojca Celin

Kristijan Petek

Brigita Štempelj

Katarina Bremec Slanič

Lea Beznik, univ. dipl. psih.

dr. Aleksander Šinigoj

Zoran Milivojević, dr med.

Mojca Cepuš

Tjaša Purgaj

Ajda Erjavec Bartolj, univ. dipl. psih.

Alja Viryent

Marko Matjaž

Dr. Valentina Franca

Melita Brlič

Andreja Čeligoj

Aleš Becele

Katarine Gutownig Fürst, prof.,

Darinka Trček

Fakulteta za humanistiko

Ti je ta članek všeč?

Dodaj odgovor Prekini odgovor