
Vipavska 13, 5000 Nova Gorica, tel.: +39 0481 545 223, fax: 05/331 52 96, e-pošta: info.ses@ung.si, www.ung.si
- UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM I. STOPNJE (3 leta): OKOLJE (po opravljenem programu je možen še magistrski študij II. stopnje Okolje (2 leti))
Vpisni pogoji: vpišejo se lahko kandidati, ki so končali srednjo šolo z maturo. Kandidatom, ki so končali izobraževanje pred 1. 6. 1995, za vpis zadostuje zaključni izpit na kateremkoli štiriletnem srednješolskem programu. Vpiše se lahko tudi, kdor je opravil poklicno maturo po kateremkoli srednješolskem programu in maturitetni izpit iz dodatnega predmeta Biologija, Kemija ali Fizika. Izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil pri poklicni maturi. Če bo sprejet sklep o omejitvi vpisa, bodo kandidati izbrani glede na: 60 % matura/zaključni izpit in 40 % uspeh v 3. in 4. letniku.
Izredni študij: ne
Naziv: diplomirani okoljski tehnolog (un.)
Zaposlitev: v podjetjih, ki morajo zagotavljati okolju prijazno proizvodnjo, v podjetjih, ki se ukvarjajo z odstranjevanjem in predelavo odpadkov, v podjetjih s področja vodooskrbe in čiščenja komunalnih vod, v laboratorijih, pooblaščenih za meritve onesnaženosti okolja, meritve emisij oz. za izvajanje programov monitoringa, v zavodih, ki izvajajo dejavnosti v okviru nacioanlnega programa varstva okolja in na raziskovalnih inštitutih, v lokalnih in državnih upravnih organih in v nadzornih službah za področje okolja, v zavodih ali samostojnih podjetjih, ki pripravljajo okoljevarstvena poročila in ocene vplivov na okolje
Število potrebnih točk za sprejem v prvem prijavnem roku v študijskem letu 2012/2013: brez omejitve
Vesna Lavtižar, smer: Okolje, diplomantka
»Študij okolja je zelo svojevrsten, z zanimivimi predmeti, odličnimi profesorji in prijaznim vzdušjem. Študentov je manj, zato pa je lažje pristopiti do profesorjev in se o čem pomeniti. Tudi terensko in laboratorijsko delo je zaradi tega bolj učinkovito. Za faks sem se odločila, ker me ekologija zanima in ker je študij interdisciplinaren. Po predavanjih smo velikokrat imeli dodatna študijska dela, kot so domače naloge, pisanje poročil, laboratorijskih dnevnikov, pripravljali smo seminarje … Pred izpiti smo se učili bolj intenzivno, odvisno od predmeta. Po navadi zadošča teden intenzivnega učenja čez dan. Učili smo se predvsem iz zapiskov in skript, če so obstajale. Knjig iz našega področja je v slovenščini zelo malo, dodane razlage smo zato iskali v angleški literaturi. Najtežji predmeti so bili kemija, fizika, matematika in instrumentalne metode v okolju. Skripte smo dobili preko univerze ali pa v njeni knjižnici, ki je dobro založena. Stari testi so objavljeni na spletni strani društva ekologov. Pri predmetih, kjer je bila praksa mogoča, je bil velik poudarek na praktičnem delu, predavanja in vaje pa so se zelo povezovala. Na faksu delamo tudi skupni raziskovalni projekt, ki traja skozi vsa šolska leta in kjer aktivno pristopimo k problemu, delamo raziskave, sami opravljamo meritve itd.«