Ekonomsko – poslovna fakulteta

Razlagova 14, 2000 Maribor, tel.: 02/229-00-00, fax: 02/229-02-17,

E-mail: dekanat@uni-mb.si,

Spletna stran: www.epf.uni-mb.si

UNIV. PROGRAM I. STOPNJE (3 leta): EKONOMSKE IN POSLOVNE VEDE

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: 60 % matura/zaključni izpit in 40 % uspeh v 3. in
4. letniku. Sprejemajo tudi kandidate s poklicno maturo, ki jih izbirajo po naslednjem ključu: 20 % poklicna matura, 40 % uspeh v 3. in 4. letniku in 40 % maturitetni predmet.

Izredni študij: da, šolnina v letu 2008/09 – 1.990,00 EUR

Naziv: diplomirani ekonomist (UN)

Zaposlitev: finančne organizacije, marketing, vodenje podjetij, revizija, banke, zavarovalnice, skladi, državne institucije

Število potrebnih točk za sprejem v prvem prijavnem roku v študijskem letu 2008/2009: brez omejitev

VISOKOŠOLSKI STROKOVNI PROGRAM I. STOPNJE (3 leta): POSLOVNA EKONOMIJA

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: 60 % matura/zaključni izpit in 40 % uspeh v 3. in 4. letniku. Sprejemajo tudi kandidate s poklicno maturo: 20 % poklicna matura, 40 % uspeh v 3. in 4.letniku in 40 % maturitetni predmet.

Izredni študij: da, šolnina v letu 2008/09 – 1.990,00 EUR

Naziv: diplomirani ekonomist (VS)

Zaposlitev: finančne organizacije, marketing, vodenje podjetij, revizija, banke, zavarovalnice, skladi, državne institucije

Število potrebnih točk za sprejem v prvem prijavnem roku v študijskem letu 2008/2009: brez omejitev s prvo željo.

Katja Miklič, smer: finance in bančništvo, absolventka

»Za vpis na fakulteto niso potrebni sprejemni izpiti, obstaja pa omejitev glede števila vpisnih mest. Že od prvega letnika sem si knjige in učbenike sposojala v knjižnici, zapiske pa sem si pridobivala s spletne strani, in sicer www.ekonomija.net in www.epf.uni-mb.si. Najtežji predmet v 1. letniku je bil računovodstvo, saj sem se prvič s tem predmetom seznanila na fakulteti in sem porabila več časa za razumevanje. Predavanja in večina vaj na naši fakulteti ni obveznih, razen pri določenih predmetih, ki se opravljajo s kolokviji oziroma s tedenskimi seminarskimi nalogami. Priporočam pa vam prisotnost na vajah, kjer je potrebno reševati naloge (računovodstvo, matematika, statistika). Edini problem smeri finance in bančništvo je pomanjkanje profesorjev in tudi posledično nezadostno število opravljenih predavanj. Načrtov po zaključku študija še nimam, kar bo, pa bo. «

Marko Kolar, smer: marketing, 3. letnik

»Na moji študijski smeri je preveč poudarka na teoriji in premalo je prakse. Teorija je zelo obsežna, zastarana in premalo dodelana. To je pač treba vzeti v zakup. Prisotnost pri določenih predavanjih in vajah je obvezna. Predvsem pa je dobro, da si prisoten pri predmetih, ki so kombinacija teorije in matematičnih nalog. Učim se povprečno dva do tri tedne pred izpitom, učinkovito tri do štiri ure dnevno, kar pa je odvisno tudi od težavnosti posameznega izpita. V začetku študijskega leta se na faksu organizira sejem rabljenih knjig, kjer se dobi koristno gradivo. Na spletni strani www.ekonomija.net pa najdeš vse gradivo. Najtežji predmet v prvem letniku je osnove računovodstva (odvisno od predznanja, ki ga prineseš iz srednje šole). Težji predmeti so še: stroškovno računovodstvo, politika podjetja in strateški management ter poslovna statistika. V izpitnem obdobju prostega časa praktično ni. Drugače pa je čas tudi za študentsko delo in prav tako za žure, ki jih pri nas ne manjka.«

Leon Bračko, smer: računovodstvo in revizija, 3. letnik

»Moji odločitvi za ta faks je botrovalo predvsem dejstvo, da za vpis ni bilo omejitve, poleg tega pa me je ta smer precej zanimala. Splošno gledano mi ni žal. Na vaje je priporočljivo hoditi, pa tudi nekatera predavanja so obvezna in se preverja prisotnost. Za razumevanje snovi je priporočljivo hoditi na zahtevnejše predmete, kot so statistika, operacijske raziskave, ekonomska analiza in politika, matematika ter vse oblike predmeta računovodstvo. Zahtevne predmete, ki jih je približno 50 %, je treba spremljati sproti in se učiti dva do štiri tedne pred izpitom. So pa tudi taki, ki se jih da naučiti v treh dneh. Najbolj uporabna predmeta sta informatika in angleščina. Učim se predvsem iz skript in zapiskov, rabljene knjige so po oglasih, ostalo pa se dobi od višjih letnikov. Gradivo se kupuje tudi v fotokopirnici, saj so originali predragi, vendar nekateri profesorji zahtevajo originalne knjige, ki so jih sami napisali. Za knjige odštejem okoli 100 evrov na leto. Prostega časa mi ostane kar veliko. Že celotno obdobje faksa delam ob vikendih. Tudi študentskih žurov ne manjka in običajno trajajo do jutranjih ur. Po faksu imam v načrtu nabiranje prakse v podjetjih, v roku petih let pa tudi ustanovitev lastnega podjetja.«

Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko

Smetanova 17, 2000 Maribor, tel.: 02/220-70-20 (redni študij), faks: 02/220-70-07 (izredni študij)

e-pošta: feri@uni-mb.si

Spletne strani: www.feri.uni-mb.si

UNIVERZITETNI PROGRAM I. STOPNJE (3 leta): ELEKTROTEHNIKA, RAČUNALNIŠTVO IN INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE, INFORMATIKA IN TEHNOLOGIJE KOMUNICIRANJA, TELEKOMUNIKACIJE, MEDIJSKE KOMUNIKACIJE, GOSPODARSKO INŽENIRSTVO – smer ELEKTROTEHNIKA

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: 60 % matura/zaključni izpit in 40 % uspeh v 3. in
4. letniku. Sprejemajo tudi kandidate s poklicno maturo, ki jih izbirajo po naslednjem ključu: 40 % poklicna matura, 40 % uspeh v 3. in 4. letniku in 20 % maturitetni predmet.

Izredni študij: da.

Naziv:
diplomirani inženir elektrotehnike (UN), diplomirani inženir računalništva in informacijskih tehnologij (UN), diplomirani inženir informatike in tehnologij komuniciranja (UN), diplomirani inženir telekomunikacij (UN), diplomirani inženir medijskih komunikacij (UN), diplomirani gospodarski inženir (UN), diplomirani inženir mehatronike (UN).

Zaposlitev:
elektrotehniška industrija s področja avtomatike in robotike, elektronike, močnostne elektrotehnike, mehatronike, gospodarskega inženirstva; računalniška industrija s področja računalništva in informacijskih tehnologij ter informatike in tehnologij komuniciranja; telekomunikacijska industrija; diplomanti študija medijske komunikacije imajo možnosti zaposlitve v radijskih, televizijskih, produkcijskih hišah, marketinških organizacijah, založnikih interaktivnih medijev, ponudnikih internetnih storitev in v industriji na področju trženja preko spleta ter v univerzitetnih ustanovah za obnavljanje lastnega kadra za izvajanje študijskega programa.

Število potrebnih točk za sprejem v prvem prijavnem roku v študijskem letu 2008/2009: elektrotehnika: brez omejitve; informatika in tehnologije komuniciranje: brez omejitve; medijske komunikacije: 63 točk (izredni: brez omejitve); računalništvo in informatika: brez omejitve; telekomunikacije: brez omejitve; gospodarsko inženirstvo – smer elektronika: brez omejitev; mehatronika: brez omejitev.

VISOKOŠOLSKI STROKOVNI PROGRAM I. STOPNJE (3 leta): ELEKTROTEHNIKA, RAČUNALNIŠTVO IN INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE, INFORMATIKA IN TEHNOLOGIJE KOMUNICIRANJA

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: 60 % matura/zaključni izpit in 40 % uspeh v 3. in
4. letniku. Sprejemajo tudi kandidate s poklicno maturo, ki jih izbirajo po naslednjem ključu: 40 % poklicna matura, 40 % uspeh v 3. in 4. letniku in 20 % maturitetni predmet.

Izredni študij: da.

Naziv: diplomirani inženir elektrotehnike (VS), diplomirani inženir računalništva in informacijskih tehnologij (VS), diplomirani inženir informatike in tehnologij komuniciranja (VS).

Zaposlitev: elektrotehniška industrija s področja avtomatike in robotike, elektronike, močnostne elektrotehnike in telekomunikacij; računalniška industrija s področja računalništva in informacijskih tehnologij ter informatike in tehnologij komuniciranja.

Število potrebnih točk za sprejem v prvem prijavnem roku v študijskem letu 2008/2009: elektrotehnika: brez omejitve (izredni: brez omejitve); informatika in tehnologije komuniciranje: brez omejitve (izredni: brez omejitve); računalništvo in informacijske tehnologije: brez omejitve (izredni: brez omejitve).

Domen Kokalj, program: računalništvo in informatika, 3. letnik

»Dnevno porabim približno uro časa za opravljanje laboratorijskih vaj, pred izpitom pa se pripravljam dober teden. Najtežji izpiti na fakulteti so matematika I, matematika II, numerične metode in programski jeziki. Zapiski in stari testi so objavljeni na forumu fakultete, nekateri profesorji pa imajo celo objavljeno gradivo na spletnih straneh. Razlike med teorijo in prakso skoraj ni, pri nekaterih predavanjih je malo več prakse kot teorije. Na predavanjih udeležba ni obvezna, je pa priporočljiva. Prav tako je na vajah, s to razliko, da je lahko končna ocena vaj nižja, če se vaje ne oddajajo sproti. Prostega časa mi ostane malo, saj delam in študiram obenem. Program fakultete je zanimiv in zahteven, se pa da marsikaj naučiti. Pozitivna stran je vsekakor znanje, ki se ga da na fakulteti pridobiti, slaba stran pa je zahtevnost predmetov. To fakulteto sem si izbral zato, ker me najbolj veseli računalništvo, zato o drugih smereh sploh nisem razmišljal.«

Aleš Gošek, program: telekomunikacije, 3. Letnik

»Zaradi dela preko študentskega servisa mi ostane čas le za t. i. kampanjsko učenje. Na teden porabim dve uri za učenje, razen pred vsakim izpitom, ko se učim teden dni po pet ur dnevno. Pomembno je obiskovati tako predavanja kot vaje iz različnih razlogov: zaradi razumevanja snovi, preverjanja prisotnosti, bonus točk ter zato, ker so vsa vprašanja na ustnih izpitih povzeta s predavanj. Večinoma se učim iz lastnih zapiskov, knjige ter skripta so le dopolnilo k zapiskom. Zapiski in stari testi so dostopni na spletu na različnih forumih, knjige pa so najcenejše, če jih kupiš od višjih letnikov. Sam sem za vso literaturo v treh letih študija porabil okoli 200 evrov. Najtežji predmeti v 1. letniku so linearna algebra, programiranje in diskretne strukture. Najpomembnejše pa se je bilo privaditi na drugačen pristop k učenju kot si ga poznal v srednji šoli. Prostega časa imam zelo malo, saj sem podnevi na fakulteti, zvečer pa opravljam delo preko študentskega servisa. Po končanem študiju imaš veliko možnosti za zaposlitev, vendar se brez vloženega truda ne da narediti ničesar. Pomembna je samoiniciativnost ter kreativnost.«

Primož Mori, program: medijske komunikacije, absolvent

»Ko sem se vpisal, sem bil eden izmed prve generacije študentov te smeri, zato ni bilo velikega izbora literature. Sedaj je knjige mogoče kupiti ali si jih sposoditi v knjižnici, skripta in zapiske pa je mogoče kupiti v fotokopirnici fakultete. Učim se kampanjsko, zato porabim teden dni časa pred vsakim izpitom za učenje. Zgodi pa se tudi, da mi zmanjka časa. Prakse je na fakulteti absolutno premalo, čeprav so vaje obvezne. Na predavanja nisem hodil vedno, vendar je za razumevanje snovi to potrebno. Prostega časa mi ostane dovolj, tako da lahko tudi delam, da si pridobim finančna sredstva. Fakulteta mi nudi znanje, ki je danes postalo glavna
vrednota.«

Fakulteta za energetiko

Hočevarjev trg 1, 8270 Krško, tel.: 07/620-22-10, faks: 07/620-22-22

Enota v Velenju
tel.: 03/898-64-20, faks: 03/898-64-13

e-pošta: fe@uni-mb.si

Spletna stran: www.fe.uni-mb.si

UNIVERZITETNI PROGRAM I. STOPNJE (3 leta): ENERGETIKA

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu:
Kandidati, ki so opravili maturo: splošni uspeh pri maturi 60 % točk, splošni uspeh v 3. in 4. letniku 40 % točk; kandidati, ki so pred 1. 6. 1995 zaključili katerikoli štiriletni srednješolski program: splošni uspeh pri zaključnem izpitu 60 % točk, splošni uspeh v 3. in 4. letniku 40 % točk; kandidati, ki so opravili poklicno maturo na kateremkoli srednješolskem programu in izpit iz enega od maturitetnih predmetov: matematika, tuji jezik, elektrotehnika, računalništvo, fizika ali mehanika, izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil pri poklicni maturi: splošni uspeh pri poklicni maturi 40 % točk, splošni uspeh v 3. in 4. letniku 40 % točk, uspeh pri maturitetnem predmetu 20 % točk.

Izredni študij:
da, šolnina v letu 2008/09 – 2.550,18 evrov.

Naziv:
diplomirani inženir energetike (UN).

Zaposlitev:
energetske družbe ter druge gospodarske družbe, elektrogospodarstvo, jedrske elektrarne, termo elektrarne.

Število potrebnih točk za sprejem v prvem prijavnem roku v študijskem letu 2008/2009: brez omejitev.

VISOKOŠOLSKI STROKOVNI PROGRAM I. STOPNJE (3 leta): ENERGETIKA

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: splošni uspeh pri zaključnem izpitu, poklicni maturi oziroma maturi 60 % točk, splošni uspeh v 3. in 4. letniku 40 % točk.

Izredni študij: da, šolnina v letu 2008/09 – 2.550,18 evrov.

Naziv: diplomirani inženir energetike (VS).

Zaposlitev: energetske družbe ter druge gospodarske družbe, elektrogospodarstvo, jedrske elektrarne, termo elektrarne.

Število potrebnih točk za sprejem v prvem prijavnem roku v študijskem letu 2008/2009: brez omejitev.

Rado Sajko, smer: energetika, 3. letnik

»Ko sem se vpisoval na fakulteto, sem moral opraviti sprejemne izpite, vendar ti niso bili tako težki, ker sem se nanje pripravil. Za študij dnevno porabim okoli ene ure, pred izpitom pa štiri ure, uporabljam pa vso literaturo, ki jo dobim v knjižnici, na spletnih straneh ali pa si jo fotokopiram od prijateljev. Sejma rabljene literatura nimamo. Najtežja predmeta sta fizika in matematika, predvsem zaradi obsežnosti in stalnega pomanjkanja časa, da bi predelal vso snov. Predavanja sicer niso obvezna, dobro pa je biti prisoten, da razumeš snov. Rekel bi, da je razmerje med teorijo in prakso 60 : 40. Profesorji so zelo usposobljeni, kar je največja kvaliteta fakultete. Vpisal pa sem se zaradi bližine doma in možnosti, da kasneje najdem dobro službo. Prostega časa imam bolj malo, saj poleg študija tudi delam, pa tudi zabavam se rad na žurih, ki so tukaj odlični.«

Fakulteta za gradbeništvo

Smetanova 17, 2000 Maribor, tel.:
02/229-43-00, faks: 02/252-41-79

e-pošta: fg@uni-mb.si

Spletna stran: www.fg.uni-mb.si

UNIVERZITETNI PROGRAM I. STOPNJE (3 leta): GRADBENIŠTVO, PROMETNO INŽENIRSTVO IN ARHITEKTURA

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu:

- gradbeništvo in prometno inženirstvo: kandidati z opravljeno maturo in tisti, ki so končali program pred 1. 6. 1995, glede na: splošni uspeh pri maturi oziroma zaključnem izpitu 60 % točk, splošni uspeh v 3. in 4. letniku 40 % točk; kandidate s poklicno maturo pa glede na: splošni uspeh pri poklicni maturi 40 % točk, splošni uspeh v 3. in 4. letniku 40 % točk, uspeh pri maturitetnem predmetu 20 % točk.

- arhitektura: kandidati z opravljeno maturo in tisti, ki so končali program pred 1. 6. 1995, glede na: splošni uspeh pri maturi oziroma zaključnem izpitu 20 % točk, splošni uspeh v 3. in
4. letniku 20 % točk, uspeh pri preizkusu nadarjenosti 60 % točk; kandidate s poklicno maturo pa glede na: splošni uspeh pri poklicni maturi 15 % točk, splošni uspeh v 3. in 4. letniku 20 % točk, uspeh pri maturitetnem predmetu 5 % točk, uspeh pri preizkusu nadarjenosti 60 % točk. Vsi kandidati (za arhitekturo) morajo opraviti preizkus sposobnosti.

Naziv:
diplomirani inženir gradbeništva (UN), diplomirani inženir prometa (UN), diplomirani inženir arhitekture (UN).

Izredni študij:
da (ne arhitektura), šolnina v letu 2008/09 – 1.690,00 evrov.

Zaposlitev:
načrtovanje, gradnja, vzdrževanje in uporaba objektov, industrija gradbenega materiala, prevoz ljudi, transport blaga.

Število potrebnih točk za sprejem v prvem prijavnem roku v študijskem letu 2008/2009: brez omejitev.

VISOKOŠOLSKI PROGRAM I. STOPNJE (3 leta): GRADBENIŠTVO IN PROMETNO INŽENIRSTVO

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: kandidati z opravljeno maturo, poklicno maturo in tisti, ki so končali program pred 1. 6. 1995, glede na: splošni uspeh pri maturi, poklicni maturi oziroma zaključnem izpitu 60 % točk, splošni uspeh v 3. in 4. letniku 40 % točk.

Izredni študij: da, šolnina v letu 2008/09 – 1.690,00 evrov.

Naziv: diplomirani inženir gradbeništva (VS), diplomirani inženir prometa (VS).

Zaposlitev: načrtovanje, gradnja, vzdrževanje in uporaba objektov, industrija gradbenega materiala, prevoz ljudi, transport blaga.

Število potrebnih točk za sprejem v prvem prijavnem roku v študijskem letu 2008/2009: brez omejitev.

Dušanka Dijak, smer: gradbeništvo - komercialna smer, absolvent

»Sprejemni izpiti za vpis na fakulteto niso potrebni. Literature za učenje je več, od knjig, raznih skript, zapiskov, starih testov in podobno. Gradivo je dostopno v fotokopirnici blizu fakultete, na spletnih forumih fakultete, v elektronskih oblikah in v skriptarnici na fakulteti. Sama se poslužujem lastnim zapiskom, ki jih kombiniram s predpisano literaturo.  Dnevno porabim za učenje uro do dve za ponavljanje, za izpite pa različno. Če gre za t. i. lahke izpite, se učim dva do tri dni pred izpitom, za t. i. težje izpite pa lahko porabim do dva meseca učnih priprav. Najtežji izpiti na fakulteti za večino študentov so fizika I ter lesene in masivne konstrukcije. Predavanja niso obvezna, vendar jih priporočam, od vaj pa so bile obvezne le laboratorijske vaje. Če opravljaš obveznosti sproti, se najde dovolj prostega časa za druge stvari. Z eno besedo bi opisala fakulteto kot perspektivno.«

Maja Dubrić, smer: arhitektura, 2. letnik

»Sprejemni izpit za vpis na fakulteto je potreben, vendar zahtevnost izpita ni pretirano na visokem nivoju. Literatura, predvsem knjige, niso dovolj dostopne, zato se učim iz vsega, kar lahko dobim. Skripta so dostopna v skriptarnici na fakulteti po ugodni ceni, stari testi pa se lahko dobijo pri nas, v 2. letniku. Najtežji predmeti na fakulteti so  zgodovina I, zgodovina II in gradiva. Dnevno porabim za študij dve uri, pred posameznim izpitom pa se učim lahko cel teden
ali pa sploh nič. Predavanja in vaje so obvezne, še posebej pri predmetih kot so stavbarstvo, risanje in projektiranje. Prostega časa imam zadosti, študentski žuri so odlični. Za to fakulteto sem se odločila zaradi veselja do arhitekture, tudi sam program in sistem dela mi je zelo všeč. Po končanem študiju se bom verjetno zaposlila, vendar so vse poti še odprte.«

Mitja Čeh, smer: gospodarski inženiring, absolvent

»Za vpis na fakulteto niso potrebni sprejemni izpiti. Pred samim izpitom, če je srednje zahteven, porabim približno teden dni časa, za zahtevne izpite pa se učim tudi do dva meseca. Najtežji izpiti so fizika I in II, matematika I, lesene, jeklene in betonske konstrukcije ter mehanika tal. Sam sem imel to srečo, da sem veliko težkih izpitov opravil preko izmenjave študentov v tujini. Učim se iz različnega gradiva, iz vsega, kar bi ti lahko pomagalo pri izpitih. Najboljše je, da dobiš zapiske od sošolcev, ki redno obiskujejo predavanja. Prav tako imajo nekateri profesorji skripta, ampak redko. Sejma rabljene literature pa žal nisem zasledil. Dobro je tudi, da obiskuješ vaje, kjer je veliko računanja in brez pomoči profesorja se hitro znajdeš v temi. Ob študiju si lahko privoščiš žure, pa tudi delo preko študentskega servisa.«

Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo

Smetanova ul. 17, 2000 Maribor, tel.: 02/2294 406, fax: 02/252 7774

E-mail: fkkt@uni-mb.si,

Spletna stran: www.atom.uni-mb.si

PROGRAMI I. BOLONJSKE STOPNJE (3 leta): UNIVERZITETNI PROGRAM KEMIJSKA TEHNOLOGIJA, UNIVERZITETNI PROGRAM KEMIJA, VISOKOŠOLSKI STROKOVNI PROGRAM KEMIJSKA TEHNOLOGIJA

Vpisni pogoji:
za univerzitetne programe matura ali poklicna matura s petim predmetom (matematika oz. tuj jezik), za visokošolski program zaključni izpit, poklicna matura ali matura.

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: za univerzitetne programe: matura 60 %, uspeh v 3. in 4. letniku 40 % oz. poklicna matura 40 %, uspeh v 3. in 4. letniku 40 % in maturitetni predmet 20 %. Za visokošolski program zaključni izpit, poklicna matura ali matura 60 %, uspeh v 3. in 4. letniku 40 %.

Izredni študij: da

Nazivi: diplomirani inženir kemijske tehnologije (UN), diplomirani kemik (UN), diplomirani inženir kemijske tehnologije (VS).

Zaposlitev:
kemijski tehnologi pri vodenju, projektiranju, trženju, zaščiti okolja, varstvu pri delu, razvoju novih proizvodov in procesov v kemijski, biokemijski, farmacevtski in drugih procesnih industrijah; kemiki v laboratorijski analitiki, pri razvoju kemijskih proizvodov in kemijski zaščiti okolja.

Število potrebnih točk za sprejem v prvem prijavnem roku v študijskem letu 2008/2009: brez omejitev

Neža Filipič, smer: biokemijska tehnika, 4. letnik

»Za sprejem na fakulteto niso potrebni sprejemni izpiti. Ker se učim kampanjsko, porabim na teden približno tri ure za učenje, za posamezni izpit pa se začnem pripravljati tri do štiri dni pred rokom. Najtežji izpiti so matematika I, matematika II, fizikalni kemija, gradiva ter reakcijska tehnika. Knjige ter zapiske se da dobiti na fakulteti, v knjižnici na izposojo ali pri višjih letnikih, kjer so knjige cenejše. Sejma rabljene literature na fakulteti ni. Stare teste posredujejo študentje sami iz tekočih rokov, starejše izpite pa posredujejo učitelji ali študenti višjih letnikov. V prvem letniku mi je bil najtežji izpit matematika I, saj imamo različna predznanja osnov matematike iz srednje šole. Predavanja niso obvezna, vendar so priporočljiva za razumevanje praktičnih vaj. Obvezno pa je opravljanje laboratorijskih vaj, saj se brez njih ne da napredovati v višji letnik. Pomanjkljivost programa fakultete je v tem, da program postane zanimiv šele v 3. letniku, ko se nehajo splošni kemijski predmeti. Prostega časa, kljub obveznostim na fakulteti in dela preko študentskega servisa, mi ostane kar nekaj. Za to fakulteto sem se odločila, ker me kemija veseli. «

Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede

Vrbanska cesta 30, 2000 Maribor, tel.: 02/250-58-00, faks: 02/229-60-71

e-pošta: fk@uni-mb.si

spletna stran: www.fk.uni-mb.si

UNIVERZITETNI PROGRAM I. STOPNJE (3 leta): KMETIJSTVO

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu:
Tiste, ki so opravili maturo ali končali program pred 1. 6. 1995, glede na: splošni uspeh pri maturi oziroma zaključnem izpitu 60 % točk, splošni uspeh v 3. in 4. letniku 40 % točk, kandidate s poklicno maturo in petim predmetom (iz splošne mature) pa glede na: splošni uspeh pri poklicni maturi 40 % točk, splošni uspeh v 3. in 4. letniku 40 % točk, oceno iz predmeta na maturi 20 % točk.

Naziv:
univerzitetni diplomirani inženir kmetijstva (UN).

Število potrebnih točk za sprejem v prvem prijavnem roku v študijskem letu 2008/2009: brez omejitev.

VISOKOŠOLSKI STROKOVNI PROGRAM I. STOPNJE (3 leta): AGRONOMIJA – OKRASNE RASTLINE, ZELENJAVA IN POLJŠČINE, BIOSISTEMSKO INŽENIRSTVO, EKOLOŠKO KMETIJSTVO, VINOGRADNIŠTVO, VINARSTVO IN SADJARSTVO, ŽIVINOREJA IN MANAGEMENT V AGROŽIVILSTVU IN RAZVOJ PODEŽELJA (program se izvaja v Rakičanu)

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu:

Tiste, ki so opravili maturo ali končali program pred 1. 6. 1995, glede na: splošni uspeh pri maturi oziroma zaključnem izpitu 60 % točk, splošni uspeh v 3. in 4. letniku 40 % točk; kandidate s poklicno maturo pa glede na: splošni uspeh pri poklicni maturi 40 % točk, splošni uspeh v 3. in 4. letniku 40 % točk, oceno iz predmeta na maturi 20 % točk.

Naziv:
diplomirani inženir agronomije (VS), diplomirani biosistemski inženir (VS), diplomirani inženir ekološkega kmetijstva (VS), diplomirani inženir vinogradništva, vinarstva in sadjarstva (VS), diplomirani inženir živinoreje (VS), diplomirani inženir agrarne ekonomike (VS).

Število potrebnih točk za sprejem v prvem prijavnem roku v študijskem letu 2008/2009: brez omejitev.

Ana Stropnik, smer: agronomija, 2. letnik

»Za vpis na fakulteto niso potrebni sprejemni izpiti pri nobeni smeri programa, ki jih izvaja fakulteta. Sprotno učenje ni potrebno, učim se tri do štiri dni pred vsakim izpitom. Najtežji izpiti za večino študentov so matematika, genetika, fitopatologija in entomologija. Vaje so obvezne pri vseh predmetih, predavanja pa le pri matematiki in nemščini. Kljub temu je pomembno, da zaradi pomanjkanja določene literature poslušaš vsa predavanja. Vse zapiske in vso gradivo, iz katerega se učim, dobim v fotokopirnici, žal pa primanjkuje zapiskov na spletu ter knjig. Prostega časa mi ostane dovolj, saj si ga tudi vzamem. Pozitivna stran moje smeri je povezanost z okoljem in delo v naravi. Po zaključku študija upam na dobro službo na področju agronomije.«

Mateja Maček, smer: ekološko kmetijstvo, 3. letnik

»Za vpis na fakulteto niso potrebni sprejemni izpiti. Učim se predvsem iz skript in zapiskov, ki so dostopni v knjižnici fakultete. Učim se sproti, in sicer eno uro dnevno. Najtežja predmeta za večino študentov na naši fakulteti sta matematika in kemija. Predmeti v 1. letniku sami po sebi niso zahtevni, zahtevne jih naredijo profesorji sami. Bistvene razlike med teorijo in prakso ni, ker so tako predavanja kot vaje obvezne. Prostega časa mi ostane malo, zato si tudi ne morem privoščiti dela preko študentskega servisa. Študij je zanimiv, zato želim nadaljevati študij v tej smeri.«

Melanija Šinkovec, smer: kmetijstvo – univerzitetni program, 3. letnik

»Za vpis na fakulteto niso potrebni sprejemni izpiti. Od vsega začetka študija kupujem knjige v naši knjižnici, ki je za študente najbolj ugodna, vse zapiske pa dobim v fotokopirnici univerze. Najtežja predmeta v 1. letniku sta matematika in kemija, zaradi slabega predznanja študentov in neobiskovanja predavanj. Vaje in predavanja so v večini obvezna, velika slabost bolonjskega sistema pa je ukinitev nekdaj obvezne prakse. Študentom tudi ni všeč ukinitev absolventskega staža, zaradi česar se morajo že v 2. letniku odločiti za temo diplomskega dela. Prostega časa mi zaradi obveznosti na fakulteti ter dela preko študentskega servisa ne ostane veliko. Po zaključku študija bom verjetno nadaljevala na podiplomskem študiju.«

Fakulteta za logistiko

Mariborska cesta 7, 3000 Celje, tel.: 03/428-53-00, fax: 03/428-53-38

E-mail: fl@uni-mb.si

Spletna stran: http://fl.uni-mb.si

UNIV. PROGRAM I. STOPNJE (3 leta): LOGISTIKA  SISTEMOV

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: 60 % matura/zaključni izpit in 40 % uspeh v 3. in 4. letniku

Izredni študij:
da, šolnina v letu 2008/09 -1.780,00 EUR

Naziv:
diplomirani inženir logistike (UN)

Zaposlitev:
izvajanje in organiziranje operativnih aktivnosti ter konkretnih operacij v poslovanju logističnih in nelogističnih organizacij, organiziranje in izvajanje skladiščnih procesov v povezavi z nabavo, proizvodnjo, prodajo, skladiščenjem, organiziranjem transporta in prevoza, organiziranje in izvajanje oskrbnih verig, servisiranja, operativno delovanje v okviru gospodarske, tehniške, vojaške, zavarovalniške logistike in logistike javne uprave, opravljanje vodilnih in vodstvenih nalog, zlasti v vojski, policiji, carini, javnih zavodih. Glavne naloge: analiziranje, organiziranje, priprava in tudi izvajanje oskrbnih verig.

Število potrebnih točk za sprejem v prvem prijavnem roku v študijskem letu 2008/2009: brez omejitev

VISOKOŠOLSKI STROKOVNI PROGRAM I. STOPNJE (3 leta): GOSPODARKA IN TEHNIŠKA LOGISTIKA

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: 60 % matura/zaključni izpit in 40 % uspeh v 3. in 4. letniku

Izredni študij: da, šolnina v letu 2008/09 – 1.780,00 EUR

Naziv: diplomirani inženir logistike (VS);

Zaposlitev: operativne produkcijske naloge v proizvodnih ali storitvenih podjetjih, državna administracija (npr. vojska, policija, carina), zavodi

Število potrebnih točk za sprejem v prvem prijavnem roku v študijskem letu 2008/2009: 54 (izredno: brez omejitve)

Blaž Sedar, smer: gospodarska in tehniška logistika, 3. letnik

»Sprejemni izpiti za vpis na fakulteto niso potrebni. Učim se ponavadi teden dni pred vsakim izpitom, po tri do štiri ure dnevno. Najtežja izpita na naši fakulteti sta matematika in statistika. Skoraj vse gradivo, ki ga uporabljam pri učenju, dobim iz uradne spletne strani fakultete, saj imamo dober informacijski sistem, na katerem je arhiv skript, priporočene knjige in podobno. Učim pa se iz gradiva, ki nam ga priporoči profesor oziroma svetujejo starejši študentje, naj bodo to skripta ali pa knjige. Najtežja izpita zame sta bila v 1. letniku vsekakor matematika in mehanika, predvsem zaradi zahtevne vsebine snovi. Predavanja so priporočljiva in niso obvezna, medtem ko so vaje obvezne in jih priporočam vsem, ker se iz njih lahko veliko naučiš. Za to fakulteto sem se odločil zaradi same programske vsebine in prepletenosti različnih ved, znanosti. Po končani fakulteti želim biti sam svoj šef. Kar zadeva žure, pa smo fakulteta, ki jih nimamo, saj so vsa predavanja in vaje v Celju. Prostega časa mi ostane toliko, da lahko delam preko študentskega servisa.«

Fakulteta za naravoslovje in matematiko

Koroška cesta 160, 2000 Maribor, tel.: 02/229-38-44

e-pošta: dekanat.fnm@uni-mb.si

spletna stran: www.fnm.uni-mb.si

UNIVERZITETNI ENOPREDMETNI ŠTUDIJSKI PROGRAMI 1. STOPNJE (3 leta): FIZIKA, MATEMATIKA, EKOLOGIJA Z NARAVOVARSTVOM, BIOLOGIJA; UNIVERZITETNI DVOPREDMETNI ŠTUDIJSKI PROGRAMI 1. STOPNJE (3 leta): IZOBRAŽEVALNA MATEMATIKA, IZOBRAŽEVALNO RAČUNALNIŠTVO, IZOBRAŽEVALNA FIZIKA, IZOBRAŽEVALNA KEMIJA, IZOBRAŽEVALNA BIOLOGIJA, IZOBRAŽEVALNA TEHNIKA S TEHNOLOGIJO

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu:
a)kdor je opravil maturo, b) kdor je opravil poklicno maturo v kateremkoli srednješolskem programu in izpit iz enega od maturitetnih predmetov; izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je opravil že pri poklicni maturi (za program matematika mora biti opravljen maturitetni predmet matematika, če je kandidat ta predmet opravljal že pri poklicni maturi, pa izpit iz kateregakoli drugega predmeta), c) kdor je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program.

Naziv:
diplomirani matematik, diplomirani fizik, diplomirani ekolog naravovarstvenik, diplomirani biolog, diplomant izobraževalne matematike, diplomant izobraževalnega računalništva, diplomant izobraževalne fizike, diplomant izobraževalne kemije, diplomant izobraževalne biologije, diplomant izobraževalne tehnike s tehnologijo.

Zaposlitev:
diplomirani matematik v organizacijah, ki razvijajo programsko in drugo računalniško opremo, v
industriji na vseh področjih, kjer je potrebno matematično znanje, delovanje v skupinah, ki se ukvarjajo z vodenjem in upravljanjem poslovnih sistemov v ekonomiji, bančništvu in zavarovalništvu, delo v interdisciplinarnih projektih v naravoslovju ter na področju sodobnih telekomunikacijskih in informacijskih sistemov; diplomirani fizik na področju industrijskih aplikativnih raziskav, pri razvoju in implementaciji novih tehnologij, v razvojnih industrijskih projektih, pri aplikaciji ekonofizike na področju vodenja in upravljanja kompleksnih poslovnih sistemov v ekonomiji, bančništvu in zavarovalništvu, vključevanje v interdisciplinarne projekte na področju sodobnih telekomunikacijskih in informacijskih sistemov, vključevanje v raziskave kompleksnih sistemov v medicini, diagnostiki in farmaciji; diplomirani ekolog naravovarstvenik v javnih zavodih, gospodarstvu in zasebnem sektorju, sodelovanje pri prijavljanju aplikativnih nacionalnih in mednarodnih projektov, sodelovanje pri prijavljanju čezmejnih in mednarodnih naravovarstvenih projektov, sodelovanje z naravovarstvenimi nevladnimi organizacijami, vodenje manjših delovnih skupin različnih profilov. Diplomantom izobraževalnih študijskih programov bodo kvalifikacije omogočale zaposljivost tudi izven meja Slovenije, zlasti v okviru Evropske unije. Področja lahko združimo v naslednje kategorije: izobraževalne ustanove; projektno delo (organiziranje družbenih dogodkov in procesov); delo v raziskovalnih institucijah; delo v naravoslovnih institucijah (profitnih in neprofitnih); mediji.

Število potrebnih točk za sprejem v prvem prijavnem roku v študijskem letu 2008/2009: brez omejitev, razen ekologija z naravovarstvom: minimalno 95,2 točk za 2. in 3. željo.

Tina Orešnik, smer: matematika, absolventka

»Moja študijska smer je težka, vendar super. Do sedaj je bilo vse pozitivno, razen izpit iz psihologije, ki me še čaka. Pred izpitom se učim dva dni prej, če se učim teorijo, ali mesec prej, če se učim prakso – matematične naloge. Sproti se nisem učila nikoli. V 1. letniku je najtežji predmet osnove analize, ki je tudi selekcija za nadaljevanje študija. Za našo smer ni literature, zato moraš delati svoje zapiske. Za knjige nisem porabila niti centa. Vaj pa je po mojem mnenju premalo. Da narediš izpit, je zelo dobro, da hodiš vsaj na vaje, sicer se to snov sam težko naučiš. Prostega časa je bolj malo, saj kot absolventka delam še preko študentskega servisa. Na našem faku so najboljši študentski žuri oziroma v Mariboru nasploh. Po zaključku študija se bom vpisala na višjo šolo smer ekonomist.«

Davor Rup, smer: računalništvo in … absolvent

»Za vpis na to smer so potrebni sprejemni izpiti, vendar ti niso zahtevni. Najtežja predmeta sta se mi zdela osnove programiranja in algoritmi, sploh v programiranju se moraš naučiti razmišljati na nov način. Dnevno sem se skušal učiti vsaj uro ali dve. Dan pred izpitom pa tudi po deset ur. Odvisno je od izpita, vendar se je učenje zanj pričelo tudi po mesec prej. Učil sem se iz knjig, skript in zapiskov ter še dodatno iz različnih podatkovnih zbirk, spletih strani, …Veliko stvari se da dobit na spletu – oddelčna stran računalništva. Večino knjig sem si kopiral, tako da ni bilo drago. Priporočal bi obisk tako predavanj kot vaj, posebej na računalništvu, ker je potem na izpitih veliko lažje. Na računalništvu se skoraj povsod preverja prisotnost, ki pa služi le za statistiko. Za prihodnost imam velike načrte. Rad bi nadaljeval s podiplomskim študijem, morda celo v tujini. Hkrati pa bi se želel zaposliti v nekem podjetju in začeti s svojim znanjem ustvarjati nove stvari.«

Fakulteta za organizacijske vede

Kidričeva 55a, 4000 Kranj, tel.: 04/237-42-00, faks: 04/237-42-99

e-pošta: dekanat@fov.uni-mb.si

Spletna stran: www.fov.uni-mb.si

UNIVERZITETNI IN VISOKOŠOLSKI STROKOVNI PROGRAM I. STOPNJE (3 leta): ORGANIZACIJA IN MANAGEMENT POSLOVNIH IN DELOVNIH SISTEMOV, ORGANIZACIJA IN MANAGEMENT KADROVSKIH IN IZOBRAŽEVALNIH SISTEMOV, ORGANIZACIJA IN MANAGEMENT INFORMACIJSKIH SISTEMOV

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu:
60 % matura/poklicna matura/zaključni izpit in 40 % splošni uspeh v 3. in 4. letniku.

Izredni študij:
da, šolnina v letu 2008/2009 na visokošolskem strokovnem programu – 1.866,00 evrov, na univerzitetnem programu – 1.820,00 evrov.

Zaposlitev:
vodenje kadrovskih služb, planiranje, organiziranje, vodenje in nadzor poslovnih in delovnih procesov, vodenje projektov, dela na različnih hierarhičnih nivojih v službi za informatiko.

Število potrebnih točk za sprejem v prvem prijavnem roku v študijskem letu 2008/2009: organizacija in management informacijskih sistemov (UN): brez omejitve (izredni študij: brez omejitve); organizacija in management informacijskih sistemov (VS): brez omejitve (izredni študij: brez omejitve); organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih sistemov (UN): 50 točk; organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih sistemov (VS): brez omejitve; organizacija in management poslovnih in delovnih sistemov (UN): 48,5 točk; organizacija in management poslovnih in delovnih sistemov (VS): 57 točk.

Primož Rajterič, smer: Kadrovski menedžment, absolvent

»Težki predmeti so se mi zdeli Naravoslovje in tehnologija, Matematika in Angleški jezik, ker sem imel slabo podlago iz srednje šole. Poleg študija imam dovolj prostega časa, celo delati sem začel že v 1. letniku študija kot receptor. Delal sem ponoči, tako da sem imel čez dan čas za predavanja in učenje. Količina predavanj prednjači pred vajami, kjer je prisotnost obvezna. Učim se približno 2-3 ure na dan, pred izpitom pa vsaj en teden prej iz skriptov in zapiskov. Stare teste in skripta dobim na forumih, knjig pa ne kupujem, saj je najbolj ugoden odkup od študentov višjih letnikov. Pozitivne stvari na naši fakulteti so, da je veliko predmetov z ekonomsko vsebino, ki jo predavatelji znajo zanimivo razložiti. Po študiju bom vpisal magisterij, zraven pa si bom poiskal službo.«

Fakulteta za strojništvo

Oddelek za strojništvo in Oddelek za tekstilne materiale in oblikovanje

Smetanova ulica 17, 2000 Maribor, tel.: 02/220-75-00, fax: 02/220-79-90

E-mail: fs@uni-mb.si

Spletna stran: www.fs.uni-mb.si

UNIV. DODIPLOMSKI PROGRAM I. STOPNJE (3 leta): STROJNIŠTVO, MEHATRONIKA, GOSPODARSKO INŽENIRSTVO – smer strojništvo, OBLIKOVANJE IN TEKSTILNI MATERIALI

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu:
60 % matura in 40 % uspeh v 3. in 4. letniku. Sprejemajo tudi kandidate s poklicno maturo, ki jih izbirajo po naslednjem ključu: 40 % poklicna matura, 40 % uspeh v 3. in 4. letniku in 20 % maturitetni predmet, ki ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil pri poklici maturi (MAT, FIZ, MEH, RAČ, ELEK, TJ ali likovna teorija – Oddelek za strojništvo oz. KEM, MAT, FIZ, RAČ ali TJ – Oddelek za tekstilne materiale in oblikovanje).

Izredni študij:
da, šolnina v letu 2008/09 - 3.034,00 EUR

Nazivi in zaposlitve:
diplomirani inženir strojništva (UN): med najperspektivnejšimi in najbolj iskanimi poklici v Sloveniji in EU (razvoj, raziskovanje, svetovanje, konstruiranje, analiza, proizvodne tehnologije,
energetika, okoljevarstvo, procesna tehnika, računalniške simulacije, oblikovanje, državna uprava); diplomirani gospodarski inženir (UN): interdisciplinarni program (zaposlitev: vodstvena dela v inženirskih podjetjih, načrtovanje in vodenje poslovnih ter proizvodnih procesov, razvoj novih izdelkov, tehnologij ter storitev, vodenje naložbenih dejavnosti, podjetnik, projektni menedžer, prodajni inženir, produktni vodja, državna uprava); diplomirani inženir mehatronike (UN): interdisciplinarni program strojništva, elektrotehnike in informatike (zaposlitev: vodenje, upravljanje, načrtovanje in izvajanje procesov, razvoja in projektov v strojništvu, elektrotehniki, avtomatizaciji in robotizaciji); diplomirani inženir oblikovanja in tekstilnih materialov (UN): interdisciplinarni program (zaposlitev v oblikovalskih in oglaševalskih agencijah, modnih studiih, tekstilni in oblačilni industriji, konfekcijskih podjetjih, v javnih službah, zastopništvih in raziskovalnih inštitucijah)

Število potrebnih točk za sprejem v prvem prijavnem roku v študijskem letu 2008/2009: brez omejitev

VISOKOŠOLSKI STROKOVNI PROGRAM I. STOPNJE* (3 leta): STROJNIŠTVO, MODNI DESIGN IN TEHNOLOGIJE ( * v fazi akreditacije)

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: 60 % poklicna matura/matura/zaključni izpit in 40 % uspeh v 3. in 4. letniku.

Izredni študij:
da, šolnina v letu 2008/09 - 2.847,00 EUR

Nazivi in zaposlitve:
diplomirani inženir strojništva (VS): vodenje tehnoloških in energetskih procesov, analiziranje kvalitete procesov, sodelovanje pri projektiranju in konstruiranju strojev in naprav, priprava, organizacija in nadzor dejavnosti, kjer je strojna stroka osnova za izvedbo procesa; diplomirani inženir modnega designa in tehnologij (VS): zaposlitev v modnih studiih, oblikovalskih in oglaševalskih agencijah, trgovskih centrih, v malem gospodarstvu, v tekstilnih in konfekcijskih podjetjih, v raziskovalnih ustanovah

Število potrebnih točk za sprejem v prvem prijavnem roku v študijskem letu 2008/2009: brez omejitev

Tomaž Kosovan, smer: strojništvo, 3. letnik

»Za sprejem niso bili potrebni sprejemni izpiti. Dnevno se skušam učiti vsaj eno uro, drugače pa intenzivno dva dni pred izpitom. Najtežja predmeta sta fizika in matematika, zaradi obsežnosti snovi in zahtevnosti profesorja. Največ literature se dobi od drugih študentov, obstajajo pa tudi sejmi z rabljenimi knjigami. Za knjige sem na leto porabil okoli 50 evrov. Največ se učim iz zapiskov in skript. Vaje so obvezne in prisotnost na njih se redno preverja. Predavanja v večini niso obvezna, kmalu pa ugotoviš na katera se splača hoditi. Če si čas pravilno razporediš, potem ga je dovolj za študij, delo in zabavo. Žuri so odlični. Faks je zanimiv, če te veseli izbrana smer študija. Načrt za prihodnost pa je uspešno poslovno življenje.«

Ana Marija Ožir, smer: tekstilstvo, absolventka

»Sprejemnih izpitov na moji smeri ni. Stil in pogostost učenja se razlikuje glede na letnik. Prvo leto je bilo učenja več, potem pa manj, saj se dosti naučimo že pri samih predavanjih oziroma vajah. Kjer je potrebno več učenja, sem pristaš timskega učenja, ki se je meni osebno najbolj obrestovalo. Večinoma se učim iz knjig, kjer jih ni, pa iz zapiskov, ki jih dobimo od starejših študentov. V 1. letniku je najtežja mehanika, ker študenti nimajo predhodnega znanja in je potrebno bolj intenzivno učenje predvsem za ustni izpit. Pri nas ni predmeta, ki ne bi vseboval vaj, te pa so seveda obvezne. Mislim, da lahko študenti le tako razumemo snov. Če ni prakse,
potem teorije ne znaš uporabiti. To je seveda nujno zlo. Menim, da je prakse še premalo. Sama sem prosti čas zapolnila z obiskom pevskega zbora, ostal pa je čas tudi za kakšno žurko. Mislim, da je na našem faksu dobro poskrbljeno za žure. Na faksu sem se počutila dobro, še posebej v višjih letnikih, ker smo imeli s profesorji zelo kolegialni odnos. Sedaj, ko že počasi zaključujem, se bom zaposlila doma in prevzela domačo obrt. Mislim, da sem izbrala pravo izobrazbo, saj mi veliko pomeni, da iz materiala, ki ga kupim, lahko ustvarim nekaj, kar lahko nekdo obleče in je s tem zadovoljen. In pri tem sem dobra.«

Fakulteta za varnostne vede

Kotnikova 8, 1000 Ljubljana, tel.: 01/300-83-00, faks: 01/230-26-87

e-pošta:fvv@fvv.uni-mb.si

spletna stran: www.fvv.uni-mb.si

UNIVERZITETNI PROGRAM I. STOPNJE (3 leta): VARSTVOSLOVJE

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: 60 % matura/zaključni izpit in 40 % uspeh v 3. in
4. letniku.

Izredni študij:
da, šolnina za leto 2008/09 – 1.900,00 evrov.

Naziv:
univerzitetni diplomirani varstvoslovec (UN).

Zaposlitev:
vodenje in upravljanje zahtevnejših procesov na področju zagotavljanja notranje varnosti, strokovne službe državne uprave, upravne organizacije, gospodarske organizacije, detektivske agencije, zasebno-varnostne agencije, lokalne skupnosti.

Število potrebnih točk za sprejem v prvem prijavnem roku v študijskem letu 2008/2009: varstvoslovje (Ljubljana, UN): 58 točk (izredni študij: brez omejitve).

VISOKOŠOLSKI STROKOVNI PROGRAM I. STOPNJE (3 leta): VERNOST IN POLICIJSKO DELO

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: 60 % matura/zaključni izpit in 40 % uspeh v 3. in
4. letniku.

Izredni študij:
da, šolnina za leto 2008/09 – 1.950,00 evrov.

Naziv:
diplomirani varstvoslovec (VS).

Zaposlitev:
vodenje in upravljanje zahtevnejših procesov na področju zagotavljanja notranje varnosti, strokovne službe državne uprave, upravne organizacije, gospodarske organizacije, detektivske agencije, zasebno-varnostne agencije, lokalne skupnosti.

Število potrebnih točk za sprejem v prvem prijavnem roku v študijskem letu 2008/2009: varnost in policijsko delo (Ljubljana, VS): 77 točk, (izredni študij: brez omejitve); varnost in policijsko delo (Maribor, VS izreden študij): brez omejitve; varnost in policijsko delo (Novo mesto, VS izredni študij): brez omejitve.

Katja Strajnar, smer: varstvoslovje, 3. letnik

»Za varstvoslovje me je navdušila sošolka v srednji šoli, potem pa mi je postajalo vedno bolj všeč. Za vpis na fakulteto sem potrebovala določeno število točk, ki jih je postavila fakulteta. Na dan za študij porabim približno dve do tri ure. Intenzivneje pa se učim teden dni pred izpitom, seveda je odvisno od težavnosti izpita. Vse obveznosti skušam opraviti sproti. Najtežji predmeti so upravno pravo in javna uprava, človekove pravice in pooblastila in pa kazensko materialno pravo. Prvi letnik je nekoliko lažji, potem pa se zahtevnost stopnjuje. Učim se večinoma iz knjig, delam pa si tudi svoje zapiske. Knjige kupujem v fotokopirnici na fakulteti, včasih pa nam zapiske shranijo na splet kar profesorji. Predavanja niso obvezna, na vajah pa se prisotnost preverja. Seveda je dobro hoditi tudi na predavanja, saj tako lažje razumeš snov. Prostega časa imamo kar nekaj, poleg tega je mogoče opravljati tudi kakšno študentsko delo, vendar ne vse dni v tednu. Kasneje želim poiskati ustrezno službo, kar pa bo malo težje, saj je naših kadrov kar veliko.«

Boris Moravec, smer: varnost in policijsko delo, 2. letnik

»Sprejemni izpiti za naš študij niso potrebni. Učenja ni tako veliko, morda na dan porabim le kakšno uro, večinoma se učim kampanjsko. Najtežji so pravni predmeti, ker je veliko učenja. Učim se iz knjig, skript in zapiskov. Veliko gradiva si med seboj izmenjamo kar študentje, pogosto pa si določeno snov fotokopiram, zato za knjige ne zapravim veliko denarja. Vaje so obvezne, predavanja pa so stvar lastne presoje. Prostega časa mi ostane dovolj, tako da lahko poleg študija opravljam tudi študentsko delo. Žuri na faksu so redki, ampak dobri. Na splošno je študij zanimiv in je več pozitivnih kot negativnih stvari. Za ta faks sem se odločil
zaradi službe v prihodnosti.«

Fakulteta za zdravstvene vede

Žitna ulica 15, 2000 Maribor, tel.: 02/300-47-00, fax: 02/300-47-47

E-mail: fzv@uni-mb.si

Spletna stran: www.fzv.uni-mb.si

VISOKOŠOLSKI STROKOVNI PROGRAM (3 leta): ZDRAVSTVENA NEGA

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: 60 % poklicna matura/zaključni izpit/matura in 40 % uspeh v 3. in 4. letniku

Izredni študij:
da

Naziv:
diplomirana medicinska sestra/diplomirani zdravstvenik

Zaposlitev:
bolnišnice, zdravstveni domovi, dispanzerji, zdravilišča, domovi za starejše občane

Število potrebnih točk za sprejem v prvem prijavnem roku v študijskem letu 2008/2009: Zdravstvena nega:  73 točk (izredni: ni omejitve)

Tinka Gril, smer: Zdravstvena nega, absolvent

»Za vpis na fakulteto sem se odločila, ker sem že hodila na zdravstveno šolo. Če te zanima zdravstvo, je to to. Veliko je prakse, kar je pozitivno, saj teorijo utrdiš s prakso. Učim se običajno dva tedna pred posameznim izpitom. Tako zraven študija ostane nekaj časa za delo.
Vendar ne vsak dan, saj so vaje in praksa obvezna. Med najtežjimi izpiti sta Zdravstvena nega in Mikrobiologija. Tukaj vam tudi priporočam hoditi na predavanja. Učim se iz zapiskov, ki si jih skopiram od sošolcev ali v fotokopirnici. Če potrebujem kakšno knjigo, si jo izposodim v knjižnici, kupujem jih pa ne.«

Filozofska fakulteta

Koroška cesta 160, 2000 Maribor, tel.: 02/2293 840, faks.: 2293 625

E-mail: ff@uni-mb.si

Spletna stran: www.ff.uni-mb.si

UNIV. ENOPREDMETNI PROGRAM I. STOPNJE (3 leta): SLOVENSKI JEZIK IN KNJIŽEVNOST, SOCIOLOGIJA IN INTERDISCIPLINIRANO DRUŽBOSLOVJE, PSIHOLOGIJA, GERMANISTIKA, ZGODOVINA UNIV. DVOPREDMETNI PROGRAM I. STOPNJE (3 leta): SLOVENSKI JEZIK IN KNJIŽEVNOST, GEOGRAFIJA, SOCIOLOGIJA, ANGLEŠKI JEZIK IN KNJIŽEVNOST, MEDJEZIKOVNE ŠTUDIJE-ANGLEŠČINA, MADŽARŠČINA ALI NEMŠČINA, MADŽARSKI JEZIK S KNJIŽEVNOSTJO, PEDAGOGIKA, FILOZOFIJA, NEMŠKI JEZIK IN KNJIŽEVNOST, ZGODOVINA

Strokovni nazivi:
univerzitetni diplomirani zgodovinar, univerziteni diplomirani prevajalec in tolmač za angleški jezik, univerziteni diplomirani prevajalec in tolmač za nemški jezik, profesor slovenščine, profesor nemščine

Zaposlitev:
v osnovnih in srednješolskih  izobraževalnih ustanovah različnih izobraževalnih nivojev ter programov, v državnih in občinskih  upravah, v medijih in založniških dejavnostih, raziskovalnih institucijah, gospodarstvu in povsod tam, kjer potrebujejo univerzitetno izobražene strokovnjake s področij humanizma, družboslovja in izobraževanja.

Izredni študij:
da, šolnina v letu 2008/09 znaša od 1250,00 do 1950,00 EUR

Število potrebnih točk za sprejem v prvem prijavnem roku v študijskem letu 2008/2009: Pedagogika – dvopredmetni: 72 točk (izredni: brez omejitve); Psihologija: 80 točk (izredni: brez omejitve); Sociologija – dvopredmetni: 63 točk (izredni: brez omejitve); ostali programi nimajo omejitve.

Nina Šulenta, smer: angleški jezik s književnostjo, 4. letnik

»Sprejemnih izpitov za angleščino ni, je pa nekaj zahtevnih izpitov v 1. letniku, na primer glasoslovje, za katerega nimamo pravega predznanja iz srednje šole. Za učenje dnevno porabim kakšno uro, kar vključuje še priprave na vaje in seminarje. Pred izpitom pa kakšna dva tedna po štiri ure na dan. Učim se večinoma iz skript in zapiskov, knjige pa si fotokopiram, kar je najbolj ugodno. Pri študiju je obvezno hoditi na vaje, kjer se preverja prisotnost. Koristno pa je hoditi tudi na večino predavanj. Prostega časa ni veliko, predvsem zaradi neusklajenega urnika (na primer zjutraj vaje, predavanja pa pozno popoldne). Med letom ne delam, ampak se posvetim študiju, delam pa med počitnicami. Kar se tiče žurov v okviru faksa, je tu le brucovanje oziroma spoznavni večer. Dovolj pa je še drugih žurov. Zelo pozitivno na faksu je to, da je kar nekaj izvirnih govorcev angleščine, negativna stran pa, da se organizira premalo ekskurzij v tujino. Zato bom po zaključku študija verjetno šla še nekam v tujino.«

Barbara Medved, smer: pedagogika in …, absolventka

»Za študij pedagogike sem se odločila sama, študij mi je prinesel veliko pozitivnih stvari glede organizacije, dela v skupini, načrtovanja, komunikacije, javnega nastopanja in dela z otroki. Tudi faks je postal proti koncu mojega študija študentom veliko bolj prijazen, prav tako so profesorji na faksu pripravljeni pomagati in sodelovati z študenti. Pred izpiti sem se učila okoli deset do dvajset ur. Pri pedagogiki ni bilo zelo zahtevnih predmetov. Skripta in knjige sem dobila največkrat od sošolk ali višjih letnikov. Razmerje med teorijo in prakso je 80 : 20. Pri vseh vajah se preverja prisotnost in je zelo priporočljivo, da se jih obiskuje. Predavanja niso obvezna, vendar veliko profesorjev poveže predavanja z vajami, tako da je udeležba skoraj obvezna. Prostega časa sem imela dovolj, razen med izpiti ga je bilo manj. Ves študij sem delala preko študentskega servisa in usklajevala študij z delom. Žuranja si nisem privoščila prav veliko, razen v zadnjem letniku, saj sem se prej vozila od doma v Maribor.«

Nastja Manfreda, smer: filozofija in …, 3. letnik

»Na moji smeri sprejemnih izpitov ni, tako kot mislim, da na drugih ne. Za to smer sem se odločila, ker mi je filozofija všeč. Načrtov za čas po študiju še nimam. Glede učenja za izpite je bilo odvisno od predmeta. Za nekatere sem porabila teden, dva, nekatere lažje pa sem opravila z nekajdnevnim učenjem. Med predmeti po težavnosti najbolj izstopa logika. Učim se iz skript, knjig in zapiskov. Večino literature je moč dobiti v knjižnici, drugo od starejših študentov in nekaj tudi na spletu. Predavanja sopriporočljiva, vendar neobvezna, vaje pa so obvezne. Glede fakultete nimam pripomb, profesorji so zmerom dostopni in se lahko z njimi dogovoriš glede vseh problemov. Prostega časa med letom ostane dovolj. Za delo pa so boljši vikendi, ker so predavanja in vaje med tednom praviloma cel dan. Glede žurov pa vsak najde svoje mesto, kjer se ima fajn.«

Nika Oven, smer: zgodovina, 4. letnik

»Moj študij je zanimiv, vendar je tudi naporen. Koliko se učim, je čisto odvisno od obdobja. Včasih porabim eno uro dnevno, včasih pa tudi do pet ur, saj same priprave na seminarje in seminarske naloge včasih zahtevajo kar veliko časa. Učim dva do tri tedne pred izpitom po dve
do tri ure dnevno. Največkrat se učim iz zapiskov in skript, včasih pa si pomagam tudi s kakšno knjigo. Gradivo se najlaže dobi od sošolcev in višjih letnikov, najugodnejše je fotokopiranje. V 1. letniku je najtežji izpit zgodovina vzhodne in jugovzhodne Evrope, zahtevnega ga naredi obsežnost. Ostali zahtevni predmeti se večinoma vežejo na ta predmet, so pa razdelani po obdobjih (med leti 1500–1750, 1750–1918, po letu 1918). Pri zgodovini je seveda veliko več teorije kot prakse. Na večino predavanj in seminarjev je potrebno hoditi, ker se pri njih preverja prisotnost. Za ostala pa vsak sam presodi, na katera se splača hoditi, da bolje razume snov. Količina prostega časa je odvisna od obdobja. V izpitnem obdobju in v času oddajanja seminarskih nalog je prostega časa malo. Sama delam preko študentskega servisa le med poletjem. Žuri so v redu, posebno brucovanje.«

Medicinska fakulteta

Slomškov trg 15, 2000 Maribor, tel: 02/234-56-01, faks: 02/234-56-00

e-pošta: mf@uni-mb.si

Spletna stran: www.mf.uni-mb.si

UNIVERZITETNI ŠTUDIJ (6 let): SPLOŠNA MEDICINA

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: 35 % matura in 20 % uspeh v 3. in 4. letniku ter 45 % uspeh pri posameznih predmetih mature (matematika, tuji jezik in en naravoslovni predmet – biologija, fizika ali kemija).

Izredni študij:
ne.

Naziv:
doktor medicine.

Zaposlitev:
ambulante, bolnišnice, zavod za varstvo zdravja.

Število potrebnih točk za sprejem v prvem prijavnem roku v študijskem letu 2008/2009: splošna medicina: 82,35 točk.

Marija Galinec, smer: splošna medicina, 2. letnik

»Sprejemnih izpitov ni, potrebno pa je kar zajetno znanje biologije, fizike, malo manj kemije. Sproti se je treba učiti za »velike izpite«. Za manjše pa seveda kampanjsko, tudi to si dovolimo. Učim se iz vsakega nekaj, skripta in zapiski so tudi vedno na voljo od kakšnega sošolca, če jih že sam ne napišeš. Literatura je navadno v angleščini. V 1. letniku je najtežja anatomija, kar je splošno znano, predvsem zaradi obsežnosti. Obstaja knjižnica, imamo pa tudi fotokopirnico. Uporabnih spletnih naslovov je malo, saj moramo pazit na kredibilnost podatkov. Predvsem se uporabljajo baze člankov – Pubmed in podobne. Za knjige sem do sedaj zapravila okoli 300 evrov, saj so obvezni atlasi, fiziologija in podobno. Najbolj ugodno kupovanje knjig je preko predstavnikov luxlibrisa. Razmerje med teorijo in prakso je zelo
ugodno, veliko je vaj, kar je zelo koristno. Predavanja niso obvezna, vaje in seminarji so. Najbolje je biti prisoten pri »velikih predmetih« in v začetku pri tistih, pri katerih veš, da jih ne znaš. Prostega časa ni veliko, zato si ga je potrebno kvalitetno razporediti. Če si discipliniran, lahko tudi delaš in hodiš na zabave, ki so pri nas legendarne! Študij je zelo zahteven, ampak
obenem zabaven in predvsem poln izzivov. Da hočeš bit zdravnik, moraš to vedeti, ne moreš se kar odločiti, saj je to način življenja in ne samo poklic. Po študiju sledi še specializacija in mogoče kakšno leto v tujini za nabiranje izkušenj.«

Pedagoška fakulteta

Koroška 160, 2000 Maribor, tel.: 02/229-36-00

E-mail: dekanat.pfmb@uni-mb.si

Spletna stran: www.pfmb.uni-mb.si

UNIV. ENOPREDMETNI PEDAGOŠKI PROGRAM (4 leta): GLASBENA PEDAGOGIKA, LIKOVNA PEDAGOGIKA, RAZREDNI POUK

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu:

Izredni študij:
da, šolnina v letu 2008/09 _______________ EUR

Naziv:
profesor razrednega pouka; profesor glasbe, profesor likovne umetnosti; diplomirani vzgojitelj predšolskih otrok; diplomirani trener izbrane športne discipline

Zaposlitev:
šole, vrtci, vzgojno izobraževalne ustanove, športni klubi, v šolah pri programu športnih interesnih dejavnosti in šoli v naravi

Število potrebnih točk za sprejem v prvem prijavnem roku v študijskem letu 2008/2009: Glasbena pedagogika: brez omejitve, Likovna pedagogika: brez omejitve; Razredni pouk: 43 točk

VISOKOŠOLSKI STROKOVNI PROGRAM (3 leta): PEDAGOŠKA VZGOJA, TRENER IZBRANE ŠPORTNE PANOGE

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu:

Izredni študij: da, šolnina v letu 2008/09 _______________ EUR

Naziv: Zaposlitev: šole, vrtci, vzgojno izobraževalne ustanove, športni klubi, v šolah pri programu športnih interesnih dejavnosti in šoli v naravi

Število potrebnih točk za sprejem v prvem prijavnem roku v študijskem letu 2008/2009: Predšolska vzgoja: 77 točk (izredni študij: 66 točk); Trener izbrane športne panoge – izredni: brez omejitve

Jožica Škorjanc, smer: razredni pouk, absolventka

»Za ta faks sem se odločila, ker me veseli delo z otroki. Brez opravljenih sprejemnih izpitov se ne moreš vpisati. Zahtevnost ob mojem vpisu ni bila velika, zapeti sem morala eno pesem, ker so preverjali glasbene sposobnosti. Učim se približno mesec pred izpitom, zadnji teden bolj aktivno, vsaj dve uri na dan. Mislim, da so najtežje didaktike posameznih predmetov, saj trajajo predavanja dve leti. Učim se večinoma iz zapiskov, seveda pa je treba pogledati tudi v kakšno knjigo in skripta. Najtežji predmet v 1. letniku je bil zame osnove računalništva (zaradi algoritmov). Večino literature smo dobili s spleta ali iz knjižnice. Za knjige nisem zapravila skoraj nič, saj jih ni bilo potrebno kupovati. Sprva predavanja niso bila obvezna, pri vajah pa se je vsa leta preverjala prisotnost. Zadnje leto pa so tudi na posameznih predavanjih začeli preverjati prisotnost. Prostega časa je med tednom bolj malo, saj vaje potekajo večinoma v popoldanskem času, predavanja pa dopoldan. Študij na pedagoški fakulteti ni tako lahek kot mislijo študentje drugih fakultet.«

Petra Trunkl, smer: predšolska vzgoja, absolventka

»Za sprejem moraš opraviti izpit iz glasbe – za posluh. Pred izpitom se je potrebno učiti teden dni, dnevno pa je potrebno delo za vaje ali priprave. Učila sem se iz skript in knjig. Zapiske imamo na skupnem e-nabiralniku razreda, nekaj pa se jih da dobiti od starejših študentov. Najtežja izpita sta metodika glasbe in metodika jezikovne vzgoje. Prvi letnik ni posebno zahteven. Predavanj ni potrebno obiskovati, vaje pa so obvezne in se tudi redno preverja prisotnost na njih. Je pa tudi dosti prakse v vrtcih. Prostega časa ostane tudi za druge stvari. Za ta študij sem se odločila, ker rada delam z otroki in mi ni žal.«

Pravna fakulteta

Mladinska 9, 2000 Maribor, tel.: 02/250-42-00, fax: 02/252-32-45

E-mail: info.pf@uni-mb.si

Spletna stran: www.pf.uni-mb.si

UNIV. ŠTUDIJSKI PROGRAM (4 leta): PRAVO

Kandidate izbirajo po naslednjem ključu: 60 % matura ali kdor je pred 1.6.1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program in 40 % uspeh v 3. in 4. letniku.

Izredni študij:
da, šolnina v letu 2008/09 - 1.915 EUR (1., 2. in 3. letnik), 2345 EUR (4. letnik)

Naziv:
univerzitetni diplomirani pravnik

Zaposlitev:
pravosodje (sodnik, državni tožilec, odvetnik), podjetja, državna uprava

Število potrebnih točk za sprejem v prvem prijavnem roku v študijskem letu 2008/2009: Pravo: 60,5 točk (izredni študij brez omejitve)

Monja Krofič, smer: pravo, 2. letnik

»Za vpis na našo fakulteto sprejemni izpiti niso potrebni. Večinoma sem se učila kampanjsko po dve do tri ure, teden dni prej, dan pred izpitom pa od pet do dvanajst ur. Najtežji predmeti so rimsko pravo, obligacijsko pravo in gospodarsko-pravni posli. Prav rimsko pravo je predmet selekcije v 1. letniku. Učila sem se iz vseh vrst gradiva: knjige, skripta, nekaj gradiva se dobi tudi na spletu. Iz vsake vrste gradiva po malo. Obveznih vaj in predavanj je zelo malo, v večini primerov se lahko vsak sam odloči, kakšen način dela mu najbolj odgovarja. Je pa dobro na vajah in predavanjih sklepati veze in poznanstva. Prosti čas definitivno ostane. Delo si lahko
privoščimo prav zaradi neobveznih vaj in predavanj. Faks je zanimiv, uporaben, ko omeniš študij, te ima večina ljudi za bolj pridnega in delavnega, negativnih strani pa seveda ni. Za ta faks sem se odločila že v osnovni šoli brez kakega posebnega razloga. Po diplomi … pravosodni izpit, pa po možnosti nekaj v zvezi z varovanjem človekovih pravic.«