Obrnili smo se na Zavod Študentsko svetovanje (Kersnikova 4, 1000 Ljubljana, 01/43-80-223, http://www.svetovalnica.com), kjer je odgovor pripravil Jure Ajdovec:
»Pozdravljena!
Ker  se v tvojem vprašanju skriva več podvprašanj predlagam, da greva kar po vrsti, saj bo tako najbolj pregledno. V kolikor ti bo kakšna zadeva še vedno nejasna ali pa se ti bodo pojavila nova vprašanja, se lahko brez problema ponovno obrneš na Zavod Študentska svetovalnica, kjer nudimo brezplačne pravne in druge nasvete študentom in dijakom v zvezi s študijem in študijskim življenjem.

1. Najprej se posvetiva vprašanju stalnega prebivališča.
Glede same prijave stalnega prebivališča na določenem naslovu oziroma spremembe naslova stalnega prebivališča načeloma ni nobenega večjega problema, saj to lahko storiš osebno na katerikoli upravni enoti ali krajevnem uradu na območju RS ali pa kar preko enotnega državnega portala e-uprava s kvalificiranim digitalnim potrdilom. Stalno prebivališče na nekem naslovu se lahko prijavi tudi brez kakršnekoli pogodbe, zadostuje že pisno soglasje lastnika stanovanja in tudi sam postopek je dokaj enostaven in hiter. Ker si napisala, da hiša v Novem mestu še ni vaša (je še v zapuščinskem postopku), ti predlagam, da se z vprašanjem, kako dokazati, da imaš pravico prebivati na tem naslovu, obrneš kar direktno na upravno enoto. Glede na to, da v hiši že prebiva tvoja mama, prijave stalnega prebivališča v Novem mestu ne bi smele spremljati komplikacije.
Pri sami prijavi stalnega prebivališča pristojni organ načeloma ne bo šel takoj zasliševati sosedov ali kako drugače preverjati dejanskega stanja prebivanja. To bi se zgodilo le v primeru, ko bi pristojni organ upravičeno dvomil o tvojem stalnem prebivanju ali pa, če bi prišlo do prijave oziroma pritožbe glede tega (glej spodaj).
Več o sami prijavi stalnega prebivališča si lahko prebereš na spletni strani Državnega portala RS.
Vendar pozor!!! Da bi pravilno in zakonito prijavila svoje stalno prebivališče v Novem mestu, bi morala na tem naslovu tudi dejansko prebivati. Stalno prebivališče je namreč naselje, kjer posameznik stalno prebiva, ker je to naselje središče njegovih življenjskih interesov. To pa se presoja na podlagi njegovih poklicnih, ekonomskih, socialnih in družinskih vezi, ki kažejo, da med posameznikom in naseljem, kjer živi, dejansko obstajajo tesne in trajne povezave.
Glede na vse napisano bi stalno prebivališče na naslovu v Novem mestu lahko prijavila, če bi tam dejansko stalno prebivala. Ker pa praviš, da že eno leto živiš pri tvojem fantu, bi morala stalno prebivališče prijaviti na naslovu, kjer živi tvoj fant. Če tvoje bivanje pri fantu ne ustreza kriterijem stalnega prebivanja, pa bi morala tam prijaviti vsaj začasno prebivališče. Začasno prebivališče je, za razliko od stalnega prebivališča, vsako drugo prebivališče, kjer se posameznik zadržuje ali začasno prebiva zaradi dela, šolanja ali drugih razlogov, vendar v njem nima namena stalno prebivati. Zagrožena kazen za opustitev dolžnosti prijave prebivališča se giblje med 400 in 1200 EUR, zato bi bilo vsekakor priporočljivo, da pri fantu prijaviš vsaj začasno prebivališče.
Več o začasnem prebivanju si prav tako lahko prebereš na spletni strani na spletni strani Državnega portala RS.
Pri vsem tem je potrebno poudariti, da če pristojni organ podvomi v dejansko stalno nastanjenost na naslovu prijavljenega stalnega prebivališča oziroma če je organ obveščen, da posameznik na tem naslovu ne prebiva stalno, bo po uradni dolžnosti uvedel postopek ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča. V takem primeru bi s strani uradne osebe zaradi ugotovitve dejanskega stanja lahko prišlo do zbiranja izjav sosedov in ostalih dokazov glede stalnega prebivanja. V primeru, da pristojni organ ugotovi drugačno dejansko stanje kot je izkazano s prijavo stalnega prebivališča, izda odločbo o prijavi novega stalnega prebivališča.
Več o ugotavljanju dejanskega naslova prebivališča si lahko prebereš na spletni strani Državnega portala RS.

Še neformalen nasvet za ureditev tvoje situacije: po koncu letošnjega šolskega leta se dejansko »preseli« v Novo mesto in tam prebivaj med počitnicami do začetka študijskega leta. Pri tem si takoj uredi tudi stalno prebivališče v Novem mestu. Ko boš oddala prošnjo za sprejem v študentski dom, boš v prošnji zapisala naslov stalnega prebivališča v Novem mestu, ob izpolnjevanju drugih pogojev za dodelitev subvencioniranega bivanja, pa se boš z malo sreče lahko kmalu vselila v študentski dom. Po vselitvi v študentski dom si boš na tem naslovu uredila še začasno prebivališče in s tem izpolnila svojo dolžnost prijave prebivališča.
Na tak način boš lahko pravnoformalno uredila svoj status glede stalnega in začasnega prebivališča, prav tako pa bi s tem na pravilen/zakonit način preskočila ovire pri kandidiranju za bivanje v študentskem domu ter pri kandidiranju za državno štipendijo.
Če imaš še kakšno vprašanje glede prijav prebivališča, jih lahko zastaviš tudi upravni enoti, seveda pa se lahko ponovno obrneš na nas.

2. Subvencionirano bivanje v študentskem domu
V kolikor napisano v prvi točki zate ne bi bilo izvedljivo, pa je potrebno omeniti še dodatno možnost, ki bi jo mogoče lahko izkoristila v tvojem primeru.
Pravilnik o subvencioniranju bivanja študentov v drugem odstavku 12. člena določa, da se subvencija izjemoma lahko dodeli tudi za študenta, katerega stalno prebivališče je od kraja študija oddaljeno manj kot 25 km, če živi v posebno težkih socialnih in zdravstvenih razmerah.
V tvojem vprašanju si namreč omenila, da v Ljubljani, kjer imaš trenutno prijavljeno stalno prebivališče, v zelo majhnem stanovanju že živita tvoja brat in sestra. To bi si mogoče lahko razlagali kot življenje v težkih socialnih razmerah in posledično bi to lahko bil dovolj dober razlog za bivanje v študentskem domu, kljub temu da v tem primeru od kraja študija ne bi bila oddaljena več kot 25 km. Ta upravičen razlog bi seveda morala dokazati z različnimi dokazili, v veliko pomoč pa bi bilo potrdilo Centra za socialno delo o težkih socialnih razmerah.
Pri tej možnosti ti na žalost ne morem zagotoviti, da bo v praksi izvedljiva, saj ne moremo vedeti kako si bodo Študentski domovi v Ljubljani razlagali tvoje okoliščine. Predlagam ti, da se glede tega obrneš kar direktno na pisarno Študentski domov in se pozanimaš o tvojih možnostih.
V kolikor bi te zanimalo kaj več glede samega izpolnjevanja pogojev za dodelitev subvencioniranega bivanja ali pa postopka sprejema v študentski dom se lahko brez problema obrneš na nas in z veseljem ti bomo odgovorili na tvoja vprašanja.

3. Državna štipendija
V vprašanju si napisala, da prejemaš republiško štipendijo in ob tem bi rad samo opozoril, da si po vsej verjetnosti imela v mislih državno štipendijo, saj so se s študijskim letom 2008/2009 vse republiške štipendije preimenovale v državne štipendije. Ker pa v tvojem vprašanju nisi postavila nobenega podvprašanja glede štipendije, na tem mestu zaključujem o tej temi. V primeru kakršnihkoli vprašanj v zvezi s štipendijo pa ponovno velja, da se lahko kadarkoli obrneš na nas, saj ti bomo zagotovo znali pomagati.
Zaenkrat bi bilo to vse z moje strani, za dodatna vprašanja pa smo vedno na voljo. Želim ti uspešno rešitev tvoje situacije. Srečno.«